Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 11. teden

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

 

Oh, ta teden se ni začel najbolje ... Kot vsak ponedeljek sem vse pripravila za plavanje. Nameravali smo iti takoj, ko bi Nejc prišel iz službe. Pravzaprav sploh ne potrebujemo veliko ''prtljage'' vzeti s sabo. Za Ceneta so obvezna oprema: plavalna plenička, brisačka in pižama. Ja, pižama. Ker po plavanju ga samo oprhava in oblečeva vanjo. Potem ga doma samo še prestaviva v posteljo, ker je ponavadi že zelo utrujen. Jaz imam na sebi kopalke, Nejc se tam preobleče, tako da vzamemo še s sabo eno veliko kopalno brisačo za naju. Drugače pa naj še enkrat izpostavim, da je res super, ker sva na plavanju s Cenetom oba. Pri nekaterih je prisotna samo mama ali oče in potem jim urejanje po plavanju predstavlja velik izziv, zato sploh ne gredo v bazen. Ampak res ni ''bav bav''! Ključna je organizacija. No, in da se vrnem k tistemu ponedeljku ... Medtem ko je Cene spal v vozičku pred hišo in sem jaz vse pripravila za plavanje, me je poklical Nejc. Sporočil mi je, da si je v službi med hojo po stopnicah poškodoval gleženj in ne bo mogel na plavanje. Ob prihodu domov je imel gleženj že zelo močno otekel, zato ga je njegova mami samo odpeljala na urgenco, in sicer na slikanje, da preverijo, ali gre za zlom. Na srečo je bil le hujši zvin, kar je vodilo v njegov enotedenski bolniški dopust.

 

Tako je bil ves čas z nama. Seveda ni hodil na sprehode s Cenetom, mi je pa zelo veliko pomagal pri skrbi zanj. Vzela sem si lahko čas za počitek, kar sem že resnično potrebovala. Fantastičen teden je bil, saj smo veliko uric bili skupaj, se ''cartali'' in ''cartali''.  

 

Za vikend smo odšli na morje. Sprva smo bili sicer v dvomih, ali naj se na izlet sploh odpravimo, saj je bilo napovedano slabo vreme. Potepanje naokrog bi nam lahko zelo hitro pokvarila dež in veter. Mogoče je vseeno lažje ob slabem vremenu biti doma, saj imaš za dojenčka vse pri roki. Ampak kljub temu smo se odločili, da tvegamo. S sabo sem vzela tudi Cenetov igralni lok, najljubše igračke in posteljico, ki ponavadi kraljuje v hiši Nejčevih staršev. Vzela sem vse, kar mislim, da bomo potrebovali tudi poleti, ko bomo več časa počitnikovali na morju. Tako mi ne bo treba sem in tja voziti stvari. Na mini morskem oddihu so se nam pridružili še moji starši, sestra, njen mož in nečakinja Neža. Svak je imel v soboto in nedeljo kolesarsko tekmovanje na Kamenjaku, zato smo se pravzaprav tudi odločili, da gremo, in navijamo zanj. In vreme nas je presenetilo. Hurej! Bilo je sončno, malo vetrovno, ampak Cene je v vozičku na svežem morskem zraku sladko spal. Očitno mu je klima resnično ustrezala. No, je pa zato slabše spal ponoči. Verjetno je k temu botrovala sprememba okolja, mogoče celo posteljica, na katero še ni navajen, ker domače večerne rutine (prhanje, hranjenje po steklenički in uspavanje) smo se dosledno držali. Nenehno se je zbujal, tako da so bile noči pestre in ponavadi smo proti jutru že vsi trije skupaj spali na veliki postelji. Ker je posteljica rabljena, sva se z Nejcem odločila, da bova do naslednjega pobega na morje kupila novo vzmetnico, ker meniva, da je dober spanec ključen za njegov razvoj. Mogoče bo naslednjič na novejši spal bolje ... Verjamem pa tudi, da bo starejši tudi lažje sprejemal vse te spremembe.

 

Moram pa še omeniti, da se iz dneva v dan vse bolj oglaša. Velikokrat naju je v tem tednu zjutraj zbudil s svojim govorjenjem. Hihihi, kako ljubko se pogovarja sam s sabo. Včasih tudi poje. Ugotovil je, da lahko ustvarja različne zvoke in zelo zanimivo ga je poslušati ter opazovati pri tem. Še tri mesece ni star, pa se je od prvega dne, ko sem ga dobila v naročje, tako spremenil ... Vau!  

Fotografija: Pexels