Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 12 mesecev in 1 teden

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

 

V ponedeljek so na obisk prišli Cenetovi prijatelji in prijateljice. No, dejansko so to najini prijatelji, ki imajo že otroke. Povabila sva vse tiste, s katerimi se zelo veliko družimo in nama je bilo pomembno, da pridejo na Cenetov rojstni dan. S praznovanjem smo začeli popoldne. Imeli smo se super. Zanimivo je bilo opazovati ostale otroke, kako aktivni so. Dejansko v naši družbi samo še Cene kobaca, vsi ostali otroci so starejši in že lepo hodijo. Tako je bilo zelo pestroooo.

 

Ko sem zvečer Ceneta položila v posteljo, je dobil povišano telesno temperaturo. Sprva sem mislila, da je to posledica prejšnje neprespane noči. To sem tudi pripisovala vsem rojstnodnevnim zabavam ... da so bile prenaporne zanj. V torek in sredo je zato ostal doma. Pravijo, da mora biti otrok 24 ur brez povišane teelsne temperature, preden ga spet pripelješ v vrtec. V četrtek se je znova pridružil vrtčevski skupini. Na začetku mu je bilo zelo hudo, ampak vzgojiteljica mi je povedala, da se je hitro pomiril. Pohvalila ga je, da je sodeloval pri vseh aktivnostih. Vmes je malo jokal, ampak ga je zelo hitro potolažila. Naslednje dni je bilo že bolje ... Malo je jokal le na vratih, ko sem ga dala v roke vzgojiteljici. Vem, da bo vsak dan bolje in lažje ...

 

Tudi bolj mirno je spet spal ponoči. Cene namreč malce težje prenaša cepljenje, to pa se odraža na njegovem spancu oz. ponoči se potem pogosteje zbuja in je dlje časa buden. Veliko se premetava in ravno zato smo bili prejšnji teden vsi kot ''zombiji''. Nekaj dni je potreboval, da je minilo od cepljenja in potem se je vse vrnilo na stare tire. Pozdravila sem tudi njegov prehlad. No, očitno sem pobrala jaz njegove viruse in bakterije ... Uf ...

 

Po dolgem času smo sobotni dan preživeli doma. Zvečer pa sva z Nejcem odšla na prijateljevo zabavo. Praznovali smo njegov 40. rojstni dan. Fantastično je bilo! Tudi jaz sem ostala na zabavi kar do enih ponoči. Ure so zelo hitro minevale ... Ponavadi sem jaz vedno prej odšla domov, ker sem ves čas razmišljala o tem, da bom morala zjutraj zgodaj vstati. Na tej zabavi pa sem kar ostala in ostala ... No, seveda se mi je to potem maščevalo ... Cene se je namreč zgodaj zjutraj zbudil in seveda sva bila potem oba z Nejcem zelo utrujena.

 

Kar sami smo se povabili k mojim staršem v Pirniče na kosilo. Tam je pred hišo manjši breg, zato smo izkoristili priložnost tudi za sankanje. Cene ni zelo fasciniran nad snegom. Ni se ga želel sploh dotakniti. V nasprotnem primeru je takoj začel jokati in stokati na ves glas. Na sankah je sicer sedel, ampak nad tem ni bil navdušen. Mislim, da je popolnoma poletni otrok. Obožuje vodo, komaj čaka, da se vrže vanjo. Zima ga s svojo lepoto še ni čisto prepričala ... Mogoče mu bo drugo leto ali čez nekaj mesecev, ko bo že hodil, lažje. Če je na sankah ali v kombinezonu na snegu, ga zelo hitro začne zebsti (no, vsaj mislim, da je tako) in snežne vragolije se nemudoma končajo.

Fotografija: Pexels