Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!
Odločila sem se, da bom pisala magistrsko nalogo, prden spet začnem obiskovati predavanja na fakulteti. Želela sem predstaviti čim več teoretičnega dela. In ko sem se lotila tega, sem naredila zelo veliko. Nisem želela prenehati, ker bi lahko zelo hitro pozabila, o čem sem sploh želela pisati. Tako sem se vsak dan potem, ko sem Ceneta odpeljala v vrtec, usedla za računalnik in pridno delala kar nekaj ur. Sledilo je kuhanje kosila in že je napočil čas, da odidem po Ceneta.
S 1. januarjem Cene nima več iste pediatrinje, ker je zapustila zdravstveni dom. Imela sem srečo, da je namesto nje prišla nova, zato sem odšla k njej in podpisala pristopno izjavo. Strah me je bilo, da bo velika gneča, ker je iz zdravstvenega doma odšlo kar nekaj pediatrov. In ja, tam je bilo že nekaj staršev, tako da sem čakala v koloni. Ampak na koncu sem bila vesela, da sem to uredila in imamo eno skrb manj.
Že naslednji dan nam je dejansko prišla prav. V sredo, ko je prišel Cene iz vrtca, je bil popolnoma v redu. Zvečer je bila na obisku tudi moja bivša sošolka iz gimnazije, Kaja. Skupaj smo večerjali in se igrali. Pomagala mi je Ceneta pripraviti za spanje. Imel je normalno večerno rutino. Kmalu pa se je oglasil iz postelje ... Jamral je, ampak sem ga potolažila in se ulegla zraven njega. Takrat pa sem opazila, da je bruhal. Bilo je vsepovsod ... Po njem, po obrobni kitki, vzmetnici, tleh ... Ceneta sem oprhala, medtem sta Kaja in Nejc pospravila in očistila posteljo ter tla. Tisti večer sem kar nekajkrat morala zagnati pralni stroj. Zaznala sem tudi, da ima okrog oči gostejši izcedek. Zjutraj pa sva z Nejcem takoj videla, da ima vnete oči. Poklicala sem v zdravstveni dom in govorila z medicinsko sestro. V lekarni smo lahko prevzeli antibiotične kapljice. Ker je vnetje nalezljivo, v četrtek in petek ni šel v vrtec. Kapljice so mu super pomagale. V ponedeljek je spet začel obiskovati vrtec. Zakaj je bruhal, ne vem ... Mogoče mu ni teknila kakšna določena kombinacija hrane ... Ampak ..
V petek bi morala obiskati babico v domu za starejše. Peljati bi jo morala na vozičku k maši, vendar sem ostala s Cenetom doma. Načrti so se začeli podirati ...
V soboto smo nameravali oditi na Pokljuko, in sicer na predporočno fotografiranje. Za vse nas sem si sposodila zimske puloverje, v enakem barvnem odtenku. No, ponoči sem se zbudila in začela bruhati. Mislila sem, da me ''dajejo živčki'' zaradi fotografiranja, a na koncu se je izkazalo, da imam trebušno virozo. Slabost se je nadaljevala, začele pa so me tudi boleti noge. Tudi ničesar nisem jedla, resnično mi je bilo zelo slabo. Šele popoldne mi je uspelo zaspati in si malce povrniti moči. Posumila sem, da sem se nalezla od Ceneta ali pa je temu botrovalo dejstvo, da sem se prenajedla torte in pice na sestrinem praznovanju rojstnega dneva. Izvedela sem, da je bruhala tudi mami. In ja, odpovedala sem fotografiranje. Hudo mi je bilo, ker bi imeli čudovito sončno vreme. Dobila sem nov termin, in sicer konec februarja.
Ko sem jaz začela malce okrevati, je začel bruhati še Nejc. Cene je bil v redu. Naše enodnevne viroze so minile ... Ampak večje težave nama je povzročalo njegovo nespanje. Zbujal se je sredi noči in jokal. Morda je bilo za to krivo izraščanje zob ... Upala sem, da to čim prej mine, ker je bilo zelo naporno neprespan biti kos vsem izzivom čez dan.
Fotografija: Pexels