Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Teden je bil bolj počitniško obarvan. Res pa je, da je Cene vse dni, razen v sredo, hodil v vrtec. Zato so bile počitnice bolj zame, ker sem imela ob dopoldnevih opravke in se nisem toliko posvečala pisanju magistrske naloge. Popolnoma mi je ustrezalo tako, saj sem vedela, da se čez en teden začnejo predavanja na fakulteti. En dan sem odšla po nakupih z mamo, v petek pa sem si umislila pohod na Lubnik s Saro in Ajdo. Fajn mi je, ker Ceneta lahko odpeljem v vrtec in potem sama urejam zadeve, ne da bi bila obremenjena z njim. Popoldneve sva vedno preživela skupaj.

V sredo smo odšli v Portorož in se kopali v hotelskem bazenu. Zraven sta šla tudi Zala in Peter s svojo hčerko Julijo, ki bo stara tri mesece. Veliko časa preživljamo skupaj. Sprva smo se nameravali sprehajati, potem pa bi bilo na vrsti šele kopanje. A je zelo pihalo, tako da smo šli naravnost na kopališče. Izbrali smo bazen, ki ima morsko vodo, kombinirano s klorom, kar bolj ustreza Cenetovi koži oz. ni tako agresivna zanj. Enkrat smo že bili tam in vemo, da je zelo prijetno za otroke. Takrat je bil Cene še zelo majhen, večino časa je plaval v Fredovem obroču. Zdaj sva ga večinoma držala oz. veliko časa smo preživeli v otroškem bazenu, kjer je tudi kobacal naokrog. Imeli smo se super, zelo je užival v vodi. Kar zasvetile so se mu oči, ko je videl, kam smo prišli. Že tri tedne namreč nisva bila na plavanju. Najprej zaradi najine bolezni, potem je zbolela vaditeljica, nato so sledile počitnice. Tudi naslednji teden ne greva, ker imam določene obveznosti na fakulteti. Upam, da bo to enkratna obveznost na točno tisti dan, ko imava plavanje. Resnično uživa v tem - četudi ga začne zebsti, bi on še naprej bil v vodi. Drugače pa sem mu tisti dan, ko smo bili na hotelskem bazenu, preden smo odšli domov, dala nekaj okusnega jesti, potem sem ga oblekla kar v pižamo. Doma sva ga iz varnostnega sedeža samo prestavila v posteljo in je spal naprej.

Še vedno so se nadaljevale težave s spanjem. Ponoči se je nenehno zbujal in jokal. Mislim, da mu raste zob, ampak mi ne dovoli, da mu pogledam v ustno votlino. Tudi k nama v posteljo je prišel in kričal. Noči so bile zelo naporne ... Morda se počasi umirja ... Trkam, trkam ... Morda je bil ravno to tudi vzrok, da sem ob dopoldnevih počela nekaj zase, da sem se sproščala, da sem prišla k sebi. Trajalo je kar nekaj časa, da sem se vsako jutro zbudila. Bila sem kot zombi ...

V Kranju sva obiskala Nežo in njenega sina Jona. V enem izmed prejšnjih dnevnikov sem omenila, da sem ju spoznala na plavanju. Dobili smo se pri njima doma. Jon ima super igrače, s katerimi se Cene zelo rad igra. Trudim se, da se vsaj enkrat tedensko vidimo. Midve malo klepetava, otroka pa se medtem igrata. Res sta še zelo majhna, zato se ne igrata še skupaj, znata pa opazovati drug drugega.

V soboto sta moja in Nejčeva babica praznovali rojstni dan. Najprej smo se odpravili v Cerklje, kjer je moja babica v domu za starejše. Voščili smo ji in kratek čas preživeli z njo. Tisti dan je imela veliko obiskov in je bila že zelo utrujena. Pomembna je pozornost, ključno je to, da ji pokažemo, da nam ni vseeno. Vesela je bila, da smo jo obiskali in da je bil z nama Cene. Pot smo nadaljevali v Poljansko dolino, kjer živi Nejčeva babica. Tam je bilo malo bolj veselo in pestro. Družili smo se z njemi vnuki, pravnuki, tetami, strici ...

Teden smo zaključili na kosili pri mojih starših. Ker je bil sončen dan, smo si privoščili dolg sprehod. Zanimivo je bilo to, da je Cene kar zaspal v vozičku. Presenetil me je ... Dopoldne je imel namreč manjšo nezgodo. Ko smo se opravljali ven, je Nejc želel, da pride Cene po stopnicah k njemu. Na žalost je eno stopnico spregledal in je padel z glavo naprej. Udaril se je v ustnico. Zato smo sprehod odmislili ... Zaspal je zelo zgodaj dopoldne in morda ga je zato zmanjkalo tudi kasneje popoldne, ker je potreboval še počitka. Meni je godel takšen sproščen sprehod. Že ves mesec sem prehlajena. Nikakor se ne pozdravim, ne vem več, kaj bi mi lahko pomagalo. Verjetno bom klicala zdravnico, da mi naredi krvne preiskave. Predolgo sem bolehna ... Vem, da določene viroze trajajo več tednov, ampak meni se to vleče že od sredine decembra. Nikakor se ne konča ... In posledično nimam veliko energije, da bi se ukvarjala s Centom toliko, kolikor si želim. Ampak se trudim maksimalno ...          

Fotografija: Pexels