Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 12. teden

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

 

Vrnili smo se z morja, kjer je bila moja nečakinja Neža že prehlajena. Zelo veliko časa smo peživeli skupaj. Včasih je kdo od odraslih pestoval Nežo, včasih Ceneta. Nečakinja se je tudi igrala s Cenetovimi igračkami in vse skupaj je botrovalo temu, da je bil potem tudi najin sinko prehlajen. Res nismo bili toliko pozorni, da bi pazili, saj je bila Neža zelo malo prehlajena. No, v končni fazi nisem čisto prepričana, da se je nalezel od nje, samo predvidevam, da je to bil vzrok. Prav zaradi prehlada je ponoči bolj slabo spal. Motil ga je zamašen nos. Odločila sem se, da preverim na svetovnem spletu, kako bi mu lahko pomagala. Izvedela sem, da mamice postavljajo zraven otročka ob vzglavje čebulo, posuto s sladkorjem, da lažje diha. Res je super, ker takšna kombinacija ne povzroča solzenja oči, sprostijo pa se dihalne poti. No, Nejca je malce motil vonj po čebuli, ampak vseeno sva bila enotnega mnenja, da je tudi takšna pomoč pri prehladu dobrodošla. Raje posegava po ''babičinih zvarkih'', kot da naposled moramo k pediatru zaradi vnetja ušes. Nočem, da tako zgodaj začne uživati antibiotik. Seveda sem Cenetu poleg tega ves čas čistila nos s fiziološko razstopino. Še nekaj sem ugotovila, glede čebule ob vzglavju ... Dokler je imela vonj, je Cene dobro spal. Drugo polovico noči se je že zbujal, ker se je vonj počasi izgubil. In ko sva mu okrog četrte ali pete ure zjutraj čistila z Nejcem nos, sva ga samo še dodatno razdražila. No, kdo pa bi bil vesel, da se mu med spanjem naliva fiziološka razstopina in ''sesa'' izcedek v nosnicah. Po tej ''proceduri'' sva ga poležila v najino posteljo in poskušali smo vsi trije zaspati. Do sedaj nismo bili navajeni na to, ker je Cene vedno spal v svoji posteljici, pri nama se je ''cartal'' le od šeste, sedme ure zjutraj. No, v 12. tednu se je to spremenilo. Pol noči je spal pri nama, včasih se je vmes zbudil in sva mu hitro dala dudo, da je hitreje zaprl oči nazaj. Njegovo pogosto zbujanje je mogoče tudi posledica poskoka v rasti. Res je tudi veliko jedel v tem tednu, hihihi ... Tako sva zjutraj s Cenetom vedno malce dlje spala ... Moram priznati, da sem se zbujala dokaj spočita ...

 

V sredo sva odšla na obisk k dedku in babici, ki je s službo prenehala že ob 11. uri. Oba sta se mu takoj posvetila in ga odpeljala na sprehod. Medtem sem jaz počivala na sedežni. Res mi ju ni težko prositi za pomoč, ker vem, da bosta z veseljem storila vse za nas. Po takšnih neprespanih nočeh sva s Centom več kot dobrodošla pri njima. Pa še odlično kosilo mi pripravita. Obenem pa se lahko družim s svojo sestro, ki ima Nežo, in mlajšo sestro. Vsi skupaj mi takrat na obisku oljašajo skrb za Ceneta.

 

V nedeljo je bil krst moje nečakinje Neže (Ceneta bova krstila maja), praznovali smo v širšem družinskem krogu. Za vse nas je bil to zelo poseben dogodek. No, in v nedeljo je bil najin Cene svečano oblečen. Med sprehodom po Škofji Loki sem naletela na super otroško trgovino, ki je prodajala bodi kot srajčko z metuljčkom. Hihihi, vsi so bili navdušeni nad njegovim  'outfitom'. Verjetno bo lahko tako lepo oblečen še na svojem krstu, potem pa ne bo več takšnih posebnih priložnosti, zato sem to izkoristila. Dejansko pa je tudi Cene edini Nežin bratranec, zato se je tudi spodobilo, da je bil urejen. No, skratka, bil je čudovit dan. V gostilni so ga vsi želeli imeti v naročju in nama je bilo super, saj sva se lahko popolnoma sprostila. Cene je bil tudi ves čas dobre volje. Pri nekaterih je v naročju celo dremal, tako da je bil njegov popoldanski spanec zelo kratek.

 

In spet sem ugotovila, da velja pravilo - če čez dan otrok spi malo, potem spi tudi ponoči malo. Čeprav bi pričakovali prav nasprotno ... Pravzaprav me ''živcira'' vprašanje, ki mi ga nenehno zastavljajo vsi: ''Koliko pa tvoj otrok spi?'' Sploh ne poznam odgovora. Vsak dan je drugače. Včasih se ponoči zbudi enkrat, včasih dvakrat, včasih trikrat, včasih celo štirikrat ... Ne razumem, da to prav vse zanima. Uf! Sama tega novopečenih staršev ne sprašujem. Vsak dojenček ima svoj ritem, svoje potrebe, zato menim, da je takšno vprašanje nesmiselno.       

Fotografija: Pexels