Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!
Cene je čez vikend zbolel, zato je bil v ponedeljek in torek še doma ter ni obiskoval vrtca. V torek sem ga tudi odpeljala na pregled k zdravnici, ker je zelo kašljal in se je zaradi tega velikokrat ponoči zbudil. Poslušala je njegova pljuča in ugotovila, da je vse v redu, ampak da je imel vnetje zgornjih dihal, kar je povsem normalno za to obdobje in tako majhne otroke. Svetovala mi je, da izvajam inhalacije in mu spiram nos s fiziološko razstopino.
Zato je bil dvakrat v solni sobi. Ponavadi greva enkrat tedensko, ampak tam so mi predlagali – če je otrok prehlajen in kašlja, sta priporočljiva dva obiska tedensko. Drugič je šla z njim moja tašča, ker sem se v petek zjutraj zbudila z rdečim očesom. Res je, da zadnje čase nosim leče, ker veliko delam na računalniku in uporabljam očala za modro svetlobo. Pomgajo mi, dejansko sem opazila razliko, ali nosim svoja navadna očala ali ta za modro svetlobo. Nimam toliko bolečine v očeh ...
Popoldne sta prišli k meni na obisk Špela in Urška. Prijateljica Špela je prinesla izbrane kitajske jedi, veliko smo klepetale ... Že dolgo se nismo videle, ker Urška študira in nadaljuje z magisterijem. Bila je zelo pridna in je opravila veliko izpitov. Bila sem vesela, ker smo bile končno spet skupaj. Tudi onidve sta opazili, da imam rdeče oko. Prepričana sem bila, da je to zaradi utrujenosti in bo samo od sebe izginilo. V soboto sem se zbudila s še bolj rdečim očesom, poleg tega sem imela gnojen izcedek. Po pogovoru z zdravnikom iz dežurne ambulante v Škofji Loki sem dobila potrditev, da imam vnetje. Svetoval mi je, da uporabim antibiotične kapljice, ki sem jih še hranila, ker je imel Cene pred nekaj tedni vnetje oči. Postopoma se je stanje izboljšalo, vendar je potem vnetje dobil Nejc. Očitno je bilo zelo nalezljivo. Je pa res, da je imel Nejc blažjo obliko vnetja v primerjavi z mano. In naposled sva oba uporabljala kapljice. Tudi pri njem počasi vnetje izginja.
Sva se pa z Nejcem šalila, da je bil spet vikend in na naša vrata je bila zopet potrkala bolezen. Že tri vikende zapored je bilo tako. Ali je bil bolan Cene ali midva ... Ves čas so nas napadali virusi in bakterije. Čez teden smo se vsi počutili v redu, čez vikend, ko bi morali uživati, pa je bilo vedno nekaj narobe. Hvaležna sem, da najino vnetje ni bilo tako hudo, tako da je vse slabo bilo hitro za nama.
Ooo, ne smem pozabiti, da sva v četrtek po dolgem času s Cenetom odšla na bazen. Oklevala sem, ali naj sploh greva. Ampak ker mi je zdravnica dejala, da lahko Cene kašlja še od dva do tri mesece, sem se odločila, da za eno uro pa le pojdeva. Verjamem, da ta ena ura, preživeta na kopališču, ne bo imela velikega vpliva nanj. No, v negativnem smislu. Pozitivno je tako ali tako vplivalo nanj. Resnično se je imel super. Zelo je napredoval, zato se že šalim, da bo pri dveh letih samostojno plaval brez pripomočkov. Ko ga dam sedeti na rob bazena, sam skoči v vodo. Na vodi smo imeli blazine in je po njih pogumno kobacal. Užival je, zato mi ni žal. Je pa res, da mi je to plavanje naporno. Ne med tečajem, ampak potem, ko končamo. Urediti moram tako Ceneta kot sebe. Je pa velika gneča, saj je veliko staršev z otroki, obenem je zelo toplo. Poskušam vse zelo hitro narediti. Na zadnjem kopanju se sploh nisem potapljala, da mi potem ni bilo treba sušiti las. Samo obrisala sem se in oblekla. Najprej pa sem uredila Ceneta in mu takoj ponudila žitno ploščico. In ko je on lepo grizljal, sem imela čas še zase. In en dva tri sva bila že na izhodu. Imam srečo, da živimo pet minut stran od bazena, zato naju ne čaka dolga vožnja. Že zdaj se veselim naslednjega četrka in ponovnega plavanja.
V nedeljo smo organizirali Cenetovo rojstnodnevno zabavo za sorodnike. Moja sestra Maruša ima rojstni dan na začetku februarja, se pravi, da 14 dni narazen praznujeta rojstni dan. Starše sem prosila, če imata lahko skupno zabavo. Seveda so se strinjali in tako smo goste povabili k njim domov. Imajo namreč večjo hišo z večjimi sobami, zato je lažje na kupu imeti okrog 30 sorodnikov. Lepo je bilo spet videti vse in z njimi poklepetati. Starejši smo, manj imamo časa za druženje, zato so takšni dogodki idealna priložnost. Cene se je sprva ob prihodu sorodnikov malce bal, ampak ko so se usedli in se je dogajanje umirilo, se je sprostil ter užival. Neža ga ima najraje, ves čas ga želi objemati, božati in cartati.
Marec je tu ... Počasi se bomo začeli pripravljati na očkovo praznovanje ...
Fotografija: Pexels