Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Začetek tedna sem preživela na fakulteti. V torek sem ga imela cel dan, in sicer od 10.00 do 20.00. Navadila sem se, da si doma pripravim kosilo. Smešno je, ker si pripravljam vedno zajtrk in kosilo hkrati. Ampak ugotovila sem, da mi ustreza, da imam s sabo kosilo, čeprav je zraven lokal, v katerem lahko dobiš tudi solato, testenine ali toast za študentske bone. Vse to je zelo poceni. Imam dvojne bone, lahko bi dobila dva obroka ... V prihodnje se bom verjetno tega posluževala ... Sošolke so mi povedale, da lahko pridem tja tudi s plastično posodo in mi ni treba solate pojesti tam. Morda bom to storila že naslednji teden ...

V sredo sem spremljala Nejca na puljenje modrostnega zoba. Nisem vedela, ali bo sposoben voziti po posegu. Eno uro sem ga čakala v avtomobilu, medtem ko sem bila aktivna na računalniku. Ugotovila sem, da so takšni trenutki idealni za vse zadeve, ki jih ponavadi odlašam. Takrat sem se recimo lotila projekta za fakulteto. Vesela sem, da obstaja 'hotspot' in se lahko en dva tri povežeš z internetom ter kjekoli delaš brez težav. Nejc se je po posegu počutil dobro,  zato je vseeno domov vozil on. Še isti dan sem jaz odšla na bioresonanco, pred časom sta že bila Nejc in Cene na njej. Že pred leti sem se posluževala tega in mi je pomagalo, ko sem imela določene zdravstvene težave. Ker sem že nekaj časa prehlajena in nenehno zbolevam – resnično nimamo niti enega vikenda miru pred bakterijami – sem se spet odločila za bioresonanco. In ja, pomagala mi je ...

Tudi v tem tednu sva s Centom odšla na plavanje. Tja odideva potem, ko ga popoldne prevzamem v vrtcu. No, še prej skočiva domov, da malce malica in se okrepča. Potem sledi plavanje. V vodi resnično uživa. Zabava se , zato komaj čakam, da bomo skupaj z Nejcem odšli na bazen. V vodi zdaj delam tudi prevale s Cenetom. Ničesar se ne boji. Če ga dam sedeti na rob bazena, skoči vanj. Upam, da bova s tem nadaljevala in poleti, ko bomo veliko na morju, ne bo imel nikakršnih težav s privajanjem na vodo.

V četrtek sem že začela pripravljati kovček za Ceneta. V petek, soboto in nedeljo sva imela z Nejcem priprave na zakon prek Zooma. V petek so bile popoldne, v soboto cel dan, v nedeljo pa dopoldne. Nejčevi starši so šli na morje in predlagali so, da vzamejo Ceneta s sabo. Vesela sem bila, ker se mu čez vikend resnično ne bi mogla posvetiti. Ves čas bi bil doma, kar bi bilo škoda, ker je bilo lepo vreme. Midva sva morala biti ves čas za računalnikom, na kameri so morali videti oba. Cene se je imel super na morju. Odpravili so se že v petek dopoldne in se vrnili v nedeljo za kosilo. Med vožno je spal. Drugače pa so imeli sončno vreme. Komunicirali smo prek videoklica in videla sva, da mu ni nič hudo. Ni jokal in ni  naju pogrešal. Midva pa sva se naspala, no, vsaj jaz sem se. V soboto zvečer sem šla spati ob 22. uri in sem spala do 8. ure. Hihi, sprva sem se zbudila utrujena, verjetno zato, ker moj organizem ni navajen toliko spanja, in še brez nočnega zbujanja. Ceneta sem pogrešala, ampak priznam, da so mi prosti dnevi godili. Super mi je bilo, ker sva bila z Nejcem nekaj časa sama. Stanovanje je bilo ves čas pospravljeno, ni mi bilo treba prati umazanega perila. Za kosilo sva odšla v restavracijo in si vzela jedi za domov. Ves čas smo imeli predavanja prek Zooma, zato nisem imela časa za kuhanje. Privoščila sva si tudi v miru kavo, zvečer pa sva šla na pijačo. Verjetno bo poleti več takšnih vikendov, ker sva povabljena na dve poroki. Čaka naju še najina poroka ... Plus še ena dekliščina ... Zato bo verjetno Cene večkrat šel v varstvo k babicama in dedkoma. Vesela sem, ker naju ne pogreša toliko in lahko lepo preživijo cel vikend tudi brez naju.

Fotografija: Pexels