Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V 13. tednu je imel Cene ultrazvok kolkov v porodnišnici v Kranju. Malo me je skrbelo, ker vsi pravijo, da je za svojo starost zelo velik. In to naj bi vplivalo na kolke. Spomnim se, ko sem jaz v puberteti v enem letu zrasla za več kot 10 cm ... to je slabo vplivalo na mojo hrbtenico. Ves čas sem tuhtala, da bo dejstvo, da Cene hitro raste, imelo slab vpliv na njegov razvoj. V ambulanti ga je pregledala pediatrinja. Najprej ga je dala ''kravice pasti'', potem ga je razgibala. Sledil je še ultrazvok. Tudi ona je omenila, da je za svojo starost velik dojenček, ampak da ima tudi mišice. Z ultrazvokom je ugotovila, da nima nikakršnih težav. Zato vnaprej niso nujni kontrolni pregledi. Pomirila me je in nič več me ne skrbi zaradi tega. Sedaj čakam pregled, ki ga bo imel pri izbrani pediatrinji maja.

Mimogrede, v porodnišnici sem srečala veliko mamic z dojenčki. Predpostavljam, da na določen dan delajo vsem ultrazvok. V klepetu z njimi sem izvedela, da imajo predvidene posvetovalnice za dojenčka vsak mesec, Cene pa je do sedaj imel samo eno. Hm, sploh ne vem, ali naj se s tem obremenjujem ali bi morala na to koga opozoriti. Vidim, da se normalno razvija in raste, zato ne bom več razmišljala o tem.

Kupujem mu že oblačila, velikosti 68. Je res suhljat ''dolginko''. Prijateljice, ki so imele tudi suhljatega dojenčka, so mi podarile oblačila in le-ta so super. Nekateri sorodniki so mi darovali oblačila dojenčkov, ki so bili bolj okrogli (ali pa so se hlače in bodiji raztegnili), in takšna mu nikakor niso prav. Tako da nekaj ''evrčkov'' namenim tudi za nakup otroških oblačil vsak mesec, ker ne želim, da ''plava'' v prevelikih. Poleg tega ga je v takšnih oblačilih tudi izziv držati, ker mu lezejo dol. Njegova oblačila perem vsak drugi dan, tako da ima mini zalogo, da ga lahko preoblačim.

Med velikonočnimi prazniki je bilo pestro. Šalim se, da smo imeli urnik, ob kateri uri moramo kje biti. Vikend je bil res v znamenju obiskov. V soboto dopoldne smo se odpravili k mojim staršem. Tradicionalno smo skupaj barvali velikonočna jajca, medtem je Cene v vozičku na svežem zraku sladko spal. Sledilo je tudi družinsko kosilo. Naslednje jutro smo se zopet vrnili k njim. Živimo 15 minut narazen, zato ne izgubimo veliko časa za vožnjo z avtomobilom, hkrati pa nam to ni stresno. Podružili smo se na velikonočnem zajtrku, kosilo pa smo pojedli pri Nejčevi babici v naselju Praprotno. Ponedeljkovo jutro smo začeli pri Nejčevih starših in še z njimi preživeli lepe praznike. Popoldan smo se odpeljali k drugi Nejčevi babici. Hihihi, res pravi program! Bilo je luštno, ampak na koncu sem bila jaz že malo utrujena. In počasi mi je zmanjkavalo tem za pogovor ... Želela sem si samo nekaj minut ležanja doma na sedežni. Zaželel sem si, da bi mi trije samo bili skupaj in se ''cartali''. Naslednje leto bomo malo spremenili vse skupaj. Obiskali bomo le ožje družinske člane, ne bomo pa več z istimi sorodniki hodili od hiše do hiše. Tudi mi sami moramo takšne praznike preživeti samostojno kot družina. Saj se nam ni treba nenehno prilagajati drugim, kaj ne? Ni samo pomembno njihovo zadovoljstvo, temveč tudi naše. Tako da v primeru lepega vremena se naslednje leto odpravimo tudi na kakšen družinski izlet. Samo mi trije.  

Fotografija: Pexels