Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Teden sem začela zelo ambiciozno, saj sem si za cilj zadala, da čim več naredim za magistrsko nalogo. Aprila bom začela z opravljanjem prakse tiste dni, ko ne obiskujem fakultete. To bo ob sredah, četrkih in petkih, ko bom delala na centru za socialno delo. In marec je zato odlična priložnost za pisanje magistrske naloge, saj sem več časa doma. Ko bom začela delati, bom zagotovo imela manj časa in ker bo novo delovno okolje, predvidevam, da mi bo sprva naporno. Ampak moji načrti so se zelo kmalu porušili ...

V torek, ko sem prišla po Ceneta v vrtec, me je vzgojiteljica opozorila na to, da je bil po spanju malce vročičen. Izmerila mu je telesno temperaturo in bila je povišana. Svetovala mi je, da je naslednji dan doma. Skupaj sva ugotavljali, da se veliko slini in mu izraščajo zobje, da je morda to vzrok. Zato je priporočala, da se doma spočije oz. da vidimo, ali se bo razvilo v kakšno virusno okužbo. Do večera je bil tisti dan v redu, nato se je telesna temperatura začela višati. Ponoči je slabo spal in imel je res visoko telesno temperaturo. Stanje se je nadaljevalo tudi v sredo in četrtek. Popolnoma sem se posvetila Cenetu, bila sva ves čas doma, tudi na sprehod nisva odšla. Zunaj je namreč zelo pihalo, zato me je bilo strah, da bi se še bolj prehladil. Pojavil se je namreč tudi izcedek iz nosu in začela sem mu ga redno čistiti s fiziološko raztopino. Že na prvi pogled sem vedela, da se ne počuti dobro, saj je nenehno le ležal na sedežni. Zelo rad ima pesmico Cik Cak in vedno bi jo poslušal. Prime mobilni telefon ali daljinski upravljalnik za televizijo in na glas govori: ''Cik Cak ...'' Tako sem mu večkrat dala poslušati njegovo najljubšo pesmico ali pa sva skupaj gledala živali. In takrat ni bil aktiven, sploh se ni premikal ... Ko so zdravila začela učinkovati, je pa bil takoj pokonci. In potem je nekaj časa sledila akcija, a je zelo hitro omagal. Ko sva z Nejcem mislila, da je že bolje, je telesna temperatura ponoči spet narasla. Dajala sva mu obladke. Že pri nas doma smo imeli navado, da smo prisegali tudi na naravno zdravljenje. Narezali smo krompir na kolobarje in bolnik si ga je dal na čelo po trak za hladitev. Mami nas je tudi ob visoki telesni temperaturi zavijala v rjuho, namočeno v jabolčni kis, zmešan z vodo. Tako da sem z vsemi temi triki poskusila tudi pri Cenetu, ker sva bila z Nejcem že obupana, saj najinemu sinku zdravila niso kaj dosti pomagala. Oz. sva se tega posluževala, ko je njihov učinek že začel popuščati.    

V četrtek sem Ceneta peljala na pregled k zdravnici. Vzela mmu je bris iz žrela, v laboratoriju so pregledali njegovo kri in urin. Sumila je, da ima angino, ker je imel pordelo žrelo. Imel je mejno vnetje ušes, zato sva morala naslednje dni spremljati, ali se bo razvilo v hujše vnetje ali se bo pozdravil. Na koncu se je izkazalo, da se spopada z virozo in v petek se je že počutil bolje, vendar je še vedno ostal doma. Izkoristila sva sončen dan in odšla na sprehod.

V soboto sva bila s Centom sama, saj je Nejc odšel na smučanje na Soriško planino. Obiskala naju je Špela in skupaj smo se odpravili do Urške, ki dela na bližnji bencinski črpalki. Včasih se do nje odpravim peš, z namenom, da jo vsaj kdaj vidim in malce poklepetam z njo. Če ima stranke, je to zelo na hitro, ampak vseeno se malo podruživa. Popoldne sem šla s Centom še v trgovino in dan nama je en dva tri minil. Opazila sem, da je Cene boljše volje, da je popolnoma zdrav.

Konec tedna je rojstni dan praznoval moj oči, zato smo skupaj odšli v karting center. Načrtovali smo dve vožnji. Mami in noseča Nika sta pazili na Ceneta in Nežo, ostali smo vozili po stezi. Zelo me je zeblo v prste, zato druga vožnja ni prišla v poštev. Super smo se imeli! Nadaljevali smo z obiskom moje babice v domu za starejše občane in kosilom v gostilni. Potem je sledilo še eno slavje. Rojstni dan je namreč praznoval tudi moj bratranec Enej. Ja, v naši družini nas je veliko in marsikdo od nas ima na isti dan rojstni dan. Oči in njegov nečak Enej, mami in njena nečakinja Maša, Cene in moja sestrična Gaja ... V glavnem, Cene je užival, predvsem zato ker sva bila z njim jaz in Nejc. Ko smo skupaj, se imamo zelo lepo. Zadnje čase smo premalo skupaj, ker jaz popoldneve preživljam na fakulteti, Nejc dela, Cene pa je v varstvu pri babici in dedku. Včasih Nejc dela, pa sem jaz sama s Cenetom ... Tako da opaziva, da mu res gode, ko smo sami trije skupaj.     

Fotografija: Pexels