Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Začela sem z opravljanjem prakse na centru za socialno delo. Delala bom ob sredah, četrtkih in petkih. Ob ponedeljkih in torkih bom hodila na fakulteto. Odločila sem se, da je trenutno dovolj, če delam tri dni po šest ur na teden. Zjutraj sem peljala Ceneta v vrtec jaz ali tast, ki dela doma. Pripravljen je poskrbeti za to, ker je vrtec na drugi strani Škofje Loke. Posledično moram Ceneta 20 minut prej zbuditi, da ga pravočasno uredim in oddam v vrtcu ter se napotim proti Kranju. Če pa ga pelje v vrtec tast, ga samo umijem in oblečem ter ga predam tastu. Sama pa se lahko takoj odpravim v službo.

V delo me je uvajala Špela, ki se bo sedaj zaposlila, ker je magistrirala. V torek je imela zagovor magistrske naloge in na fakulteti sem jo pričakala s šopkom. Potem je mene in svojo prijateljico Nino pogostila z ''brunchem''. Sledile so obveznosti na fakulteti. No, tako da ona se bo zaposlila na drugem delovnem mestu, jaz pa bom opravljala njeno študentsko delo. Veliko bom na terenu, čaka me kar nekaj učenja. Ugotovila sem, da potrebujemo veliko delovne kondicije. Nisem navajena, da zjutraj otroka odpeljem v vrtec in potem delam do 14. ure. Nato grem zopet v vrtec po njega. Potem moram pripraviti kosilo ali pa pred tem še kaj urediti. Spoznala sem, da je bil ''luksuz'', ko sem preživljala dopoldneve doma. Moja želja po zaključku študija je zelo velika, tako da nisem obremenjena s tem. Prav tako si srčno želim napisati magistrsko nalogo, zato se nisem odločila za petdnevni delovni urnik. Ne želim, da me vse skupaj preveč utrudi. Ne želim, da bi zaradi vsega trpel Cene. Že tako me prevzema občutek, da je dosttikrat v varstvu še popoldne, ker moram urejati zadeve za poroko.

V četrtek sem ga dejansko po službi prevzela v vrtcu in sva odšla domov. Plavanje je odpadlo, zato sta se nama v igralnici pridružili še Urška in Špela. Veliko smo se igrale s Cenetom, potem pa smo si privoščili kosilo.

V petek so se začele priprave na velikonočni praznik. V soboto je imel Nejc finalne tekme floorballa, zato sva midva s Centom odšla v Pirniče. Tam sva skupaj z Nežo, Niko in Marušo barvala jajca. Ostala sva na kosilu in se tudi pridružila ostalim na žegnanju. Midva sva odnesla košarico s potico in jajčkom. Cene je 15 minut veselo blebetal, tako da so ga vsi slišali v cerkvi. Pridružila se mu je še Neža. Hihihi ... No, na koncu sva odšla še navijati za očka. Njegovo moštvo je zmagalo. Jupiiii! Velikonočni zajtrk smo pojedli pri mojih starših, kosilo pa pri Nejčevih starših. Kaj pa se bo zgodilo v prihodnjem tednu, izveste v naslednjem dnevniku ...   

Fotografija: Pexels