Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Nejc že ima svoje kolo, jaz pa ga nimam. Svoje 10 let staro kolo sem pustila doma v uporabo sestri. Zato sva se odločila, da meni kupiva novega, na katerega bova lahko dala otroški sedež. Načrt je takšen, da bi se kdaj pa kdaj s Cenetom popoldne zapeljala malo po Škofji Loki. Seveda strašnih kilometrov ne bom ''nabirala'', ampak vsaj malce bi bila aktivna. Tako sva na začetku tedna kupila še eno kolo zame. Potem smo se ustavili pri moji babici v domu za starejše občane. Zelo je vesela, če jo kdo obišče, še posebej pa se razveseli, če k njej pripeljemo pravnuka Ceneta in Oliverja ter pravnukinjo Nežo. Pogosto sem jo obiskala medtem, ko je bil Cene v vrtcu. Tokrat pa je bil z nama. Rada ima kratke obiske, 10-minutne. Takrat se malo pogovarjamo, ji postrežemo pijačo, kaj pospravimo ... Zelo hitro se utrudi ... Takrat je Cene pri njej jedel mandarino in pil iz tetrapaka sok. Z zanimanjem ga je opazovala. No, potem pa je Cene na poti do avtomobila bruhal. Jao ... Nisem vedela, ali mu vse skupaj ni teknilo ali pa se mu je samo zataknilo ...

Dogodek je dobil nadaljevanje ... Naslednje jutro je imel še drisko. In to na poti v vrtec. Tisti dan sem nameravala oditi na predavanja, vendar se je zakompliciralo. Vzgojiteljico sem prosila, da ga previje in mi pove, kakšno je stanje. Skupaj sva se odločili, da bo najbolje, da se vrneva domov. Tašča je imela tisti dan dopust in je bila doma. Vesela je bila, da mi je lahko priskočila na pomoč in dan preživela skupaj z njim.

Odločila sem se, da bo Cene obiskoval vrtec, četudi bo kdo doma in bo imel dopust. Seveda le, če bo zdrav. Ne želim, da bi dobili občutek, da morajo ves čas paziti nanj. Tako se bom tega posluževala le v nujnih primerih.

Ker je bil Cene potem tisti dan v redu, se je v sredo vrnil v vrtec. Skrbelo me je sicer zaradi službe ... Bila sem dogovorjena z uporabniki. Za 14 dni vanprej imam pripravljen urnik, kdaj kdo pride k meni, zato nisem želela, da se mi načrtovano podre zaradi otrokove bolezni. Močno sem držala pesti, da bo Cene hitro okreval in bom lahko šla v službo. In želja se mi je uresničila ... Tudi želim si čim prej zbrati dovolj ur za prakso. Delam namreč po šest ur in v tem času moram veliko narediti. Razmišljala sem, da je veliko lažje tistim, ki delajo po osem ur. Ampak trenutno nimam nikakršnih težav ... Ceneta prevzamem v vrtcu med 14. in 15. uro in do takrat se potrudim, da dokončam delo.

V sredo sva odšla tudi z Nejcem na plesne vaje. Predzadnje. Izbrala sva pesem za poročni ples, sedaj moram pa samo še Nejca prepričati, da kdaj pa kdaj vadiva. Ko sva na tečaju, naju plesni učitelj popravlja in nama uspe lepo odplesati. Ampak ko bova brez njega, hm ... Ne želim si, da bi šel Nejc v desno, jaz pa v levo. Med prvomajskimi počitnicami ga bom na morju prepričala, da bova na prostem malo plesala. No, v resnici se pri tem zelo zabavava. In vesela sem, da sva se odločila za plesne vaje, čeprav sem sprva jaz bila proti njim.

No, sledila je pestra noč ... Cene je spal samo dve uri v četrtek ponoči. Raste mu zelo veliko zob, zato je jokal in jokal. V ustih ima celo veliko manjših oteklin. Tako da sva ponoči tudi gledala televizijo in se igrala. Bila sem zelo utrujena, zato v petek nisem šla v službo, Cene pa je prav tako ostal doma in ni šel v vrtec. Dogovorjeni sem imela dve srečanji, vendar sem ju uspela prestaviti na drug termin. Pri Cenetu se je poznalo, da ni spal. V posteljo je šel zelo zgodaj dopoldne in trajalo in trajalo je, preden se je zbudil. Nisem si predstavljala, da bi tisti dan preživel v vrtcu. Morda je to prednost, ker delam kot študentka, saj mi ni treba urejati bolniškega dopusta, lahko samo javim v službo, da me ne bo.

Popoldne sem pripravila prtljago in smo se za vikend odpeljali na morje. Cene je celo vožnjo prespal in tudi zvečer je zelo hitro utonil v spanec. Na morju smo bili cele dneve zunaj, saj je bilo sončno vreme. Super je bilo, ker ni bilo prevroče med urejanjem čolna. Malo je pihljalo, ampak vseeno smo lahko že bili le v spomladanskih oblačilih. V senci nas je hladilo, a kljub temu nas je sonce opeklo. Domov smo prišli rdeči kot rakci. Samo Ceneta sem mazala s kremo z zaščitnim faktorjem. Uf, dejansko bi morala jaz hoditi naokrog le v nedrčku. Zakaj? Ker si ne želim imeti odtisov kratkih rokavov. Kako bo to videti, ko bom nosila poročno obleko?! Joj, paziti bom morala, da ne bom nekje rjava, drugod bela. Drugače pa je Cene zelo užival. Hodil je naokrog in upal, da mu bova dovolila, da gre v vodo. Morda pa bo čez nekaj dni že topleje ... Morda ... Za prvomajske praznike se spet vračamo na morje ...      

Fotografija: Pexels