Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Ta teden je bil obarvan dopustniško. Ker je bil v sredo praznik, si je Nejc v službi vzel dopust še v četrtek in petek. Razmišljala sva, ali naj se odpravimo v Medulin, v družinsko hišo, že v torek popoldne ali v sredo zjutraj. Odločila sva se, da bo za Ceneta najlažje, če gremo v sredo zgodaj zjutraj. Strah naju je bilo, da bo na cesti gneča, saj nisva želela več ur čakati na meji z dojenčkom v avtomobilu. Cene se je zbudil ob štirih ponoči, da bi pil mleko po steklenički. Ko se je nahranil, sva mu povrh pižame oblekla jopico in ga prestavila v lupinico. In smo takoj odrinili na pot. Na morju smo tako bili že ob sedmi uri.

Sreda je bils zame zelo naporna, saj so naju dan pred tem obiskali tudi Nejčevi prijatelji, ki so prinesli še darilo za Cenetovo rojstvo. Odšla sva zelo pozno spat. In ker sva zgodaj vstala, sem bila vesela, da smo dan preživljali bolj sproščeno na morju. Obenem sem komaj čakala večerni odhod v posteljo. In res smo bili že vsi trije ob 20. uri v pižamah. Utrujenost je prevladala ...

Preživeli smo čudovit teden na morju. Hodili smo na dolge sprehode. Poskrbela sva tudi za čoln. Serviserji so ga pregledali in pripravili na sezono. Juhuhu! Zdaj je že v vodi, pripravljen na poletne podvige. Hm ... sicer mi še ni čisto jasno, kako bomo na čolnu vozili Ceneta. Verjamem, da bomo lahko kam odpluli, ampak bo res morala biti umirjena vožnja, da ga ne bo preveč pozibavalo sem in tja. Komaj čakam, da se bomo skupaj zapeljali v kakšen zaliv. Vem pa, da ga bom resnično morala zaščiti pred soncem, ker je zelo svetle polti. No, verjetno bomo večino časa na obali, kdaj pa kdaj pa bomo zagotovo 'skočili' še na čoln. Prejšnja leta smo se skoraj vsak dan zapeljali s čolnom do otokov in zalivov, mogoče bodo takšni podvigi letos redkejši ... Istrska obala mi ni tako všeč, ker je skalnata, medtem ko s čolnom lahko odkriješ prekrasne skrite kotičke. Prepričana pa sem, da bo drugo leto, ko bo starejši, takšna avantura z njim povsem lažja.

En dan smo se sprehodili tudi do centra Medulin, ki je od družinske hiše oddaljen pol ure. Pridružil se nam je Nejčev bratranec s svojo družino. Z nami so se potepala tudi štiriletni Oskar in enoletni David. Dobila sva vpogled, kako nama bo prihodnje leto, ko bo Cene približno toliko star, kot je sedaj David. Hihihi, fantek je hodil levo in desno, malo naprej, malo nazaj. To je obdobje, ko je treba na otroke biti še posebej pozoren. Dejansko takrat vse raziskujejo, želijo si vse ogledati od blizu, zato je treba samo paziti, da je njihovo početje varno.  Se že zdaj veselim tega obdobja. Ja, Cene je trenutno v fazi, ko je zelo živahen in radoveden, ampak ko ga položimo na tla, začne jokati, če česa takoj ne vidi. Komaj čakam, da se bo začel dvigati, da se bo usedel in se bo tako tudi lažje zamotil. Menim, da bom takrat veliko lažje tudi kuhala ali pospravljala. No, res je priden, nimam veliko dela z njim, ampak verjamem, da bo takrat res lažje opravljati vsakodnevna opravila. Zdaj je na tleh le nekaj časa srečen, zelo hitro se naveliča in začne jokati, zato ga takrat vedno vzamem k sebi v naročje. No, potem se naveliča nošenja in želi spet biti na tleh. Potem ga moram zamotiti z igračkami. Žogico z luknjicami sicer že prime, ampak ko jo vrže stran, mu jo moram prinesti nazaj. Tako da tudi zdaj je super zanimivo obdobje ...

Na morju je bil Cene veliko na svežem zraku. Pred hišo sva na tla položila napihljivo blazino, nanjo pa njegov igralni lok. Pravzaprav čez dan sploh nič nismo preživeli v hiši. Navadili smo se tudi malce dlje spati, kar mi zelo ustreza.  Vzpostavili smo določen ritem ... no, mogoče se bo že jutri le-ta spremenil ... Ponoči lepo spi, zbudi se enkrat do dvakrat. Zjutraj veselo 'čeblja' in se na ves glas smeji v svoji postelji. Ko ga prestavim med naju v veliko posteljo, zaspi spet nazaj. Tako sva oba bolj naspana in spočita. Na morju je Cenetova posteljica tik ob najini in sva spoznala, da je tako zelooooo lažje. Po vrnitvi domov sva reorganizirala našo spalnico. Posteljico sva prestavila na Nejčevo stran postelje. Prej je bila postavljena ob vznožju in zaradi tega sem se jaz morala dejansko vedno dvigniti in vstati iz postelje, ko se je prebudil. Vedno sem ga dvignila iz njegove posteljice in ga prestavila med naju. Sedaj pa samo stegnem roko, mu dam dudo in on lepo spi naprej. Tako preživi več časa v svoji postelji. No, zjutraj pa mi je še vedno zelo lepo, da se vsi skupaj 'cartamo' na veliki postelji, dokler Nejc ne odide v službo.

Te dni se že pripravljamo na naslednje mini počitnice. V četrtek namreč že odrinemo v hotel v Portorožu, kjer bomo še izkoristili turistične bone. Uspelo mi je oprati vsa oblačila in zdaj jih pakiram v kovček ...  

Fotografija: Pexels