Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!
To je bil eden od najbolj napornih in kaotičnih tednov v mojem življenju, kar je občutil tudi Cene. A vseeno ga moram že na začetku dnevnika zelo pohvaliti. To, da so zanj veliko skrbeli drugi, je zelo dobro sprejel. V tem tednu sva namreč urejala še vse podrobnosti za poroko ...
V ponedeljek sem obiskala zdravnika, ker sem imela težave z ušesom. Bolelo me je in ničesar nisem slišala. Predpostavljala sem, da je za to vzrok ušesno maslo, kar ne bi bilo prvič. Ampak zdravnica je ugotovila, da imam vnetje. Zelo mi je bilo hudo, ker sem morala uživati antibiotik, vendar je zdravnica v petek spoznala, da sem že v redu in lahko prekinem z uživanjem zdravila. Kljub temu me je čez nekaj ur poklicala in mi povedala, da jo skrbi in mi je vseeno predpisala še kapljice. Malo sem si oddahnila, da se mi ni bilo treba ukvarjati še z zdravstvenimi težavami na poročni dan.
Ceneta je dva dneva pazila bivša Nejčeva sodelavka, Urška. Moj dohod, ko sem ga prepustila v varstvo, je veliko hitreje sprejel. Ni bilo večjih težav, saj jo je že dobro poznal. Bila sem pomirjena, da tudi na poročni dan to varstvo ne bo nikakršen izziv. Skratka, zelo dobro je prenašal najino nemirnost, letanje na vse konce ... Čeprav sem se trudila, da vse uredim vnaprej, je bil zadnja dva dneva največji kaos. V petek sva z Nejcem ostala doma. Sodelavke so mi govorile, zakaj nisem že prej počivala doma zaradi ušesa, ampak jaz sem raje delala in pri tem odmislila bolečine. En dan pred poroko je tako bilo še veliko opravkov. Prinesti smo morali zavese, stojala ... Ura je bila en dva tri 15.00. Na Ceneta sta tisti dan pazila tast in tašča – takšna je bila njuna želja. Sama bi raje videla, da bi bil v vrtcu, kajti tako bi bili vsi prosti za urejanje določenih zadev. No, popustila sem, ker sem vedela, da mene Cene ne bo motil. Vem pa, da sta tast in tašča morala svoji nalogi, ki sta ju imela za poroko, zelo hitro opraviti. Vladala je panika, zato menim, da je bila napačna odločitev, da Cene ni šel v vrtec.
Ko smo uredili vse podrobnosti glede poročne dvorane, me je prijateljica Špela odpeljala v moj rojstni dom. Takrat sem se poslovila od Ceneta. Zvečer so me obiskali šrangarji, postavili so mlaj, hkrati pa smo urejali vse v cerkvi. Nismo vedeli, kakšno bo vreme, zato sem bila pod stresom tudi zaradi tega. Več ur sem preživela na mobilnem telefonu, da sem se dogovarjala z župnikom, dostavljalci hrane, cvetličarko ... Mislim, da sem tisto noč še dovolj zgodaj odšla spat. Spala sem zraven mami, ker svoje otroške sobe nimam več. Očka sva poslali spati na sedežno. Šrangarji so še nekaj časa dežurali, potem pa so tudi oni odšli.
Zjutraj sem imela že ob 6.15 frizerja, sledilo je ličenje ... Ko je prišla fotografinja, se je vse skupaj začelo. To je bil zelo zelo čudovit dan! Vse je potekalo tako, kot je moralo, pravzaprav še veliko bolje, kot sem si sama zastavila. Držali smo se časovnice, zato sem bila umirjena in sem lahko popolnoma uživala. Vedela sem, da takrat ne morem ničesar spremeniti. Potrudila sem se maksimalno ... Vsi so pričakovali, da bom ''živčna razvalina'', vendar sem bila na poročni dan ena najbolj umirjenih nevest.
Svatje so se zbrali pred mojim rojstnim domom, medtem ko sta se Nejc in Cene pripeljala s poročnim avtomobilom. Ko je začel igrati ansambel, sta Neža in Cene takoj začela plesati. Bila sta zelo luštna! Komaj čakam, da dobim posnetke. Cene je bil zelo priden, nikogar se ni bal, tekal je naokrog in z veseljem šel v naročje drugim. Pred cerkvijo je bil že malo utrujen in je potočil kakšno solzico. A vseeno je skupaj z Nežo v cerkvi nosil prstana. Neža jih je imela v košari in držala sta se za roke. Iiiii, kako lepo je bilo. Najprej sta se do oltarja sprehodila poskusno, nato pa še v ključnem trenutku. Obakrat sta požela velik aplavz.
Po cerkveni poroki je Cene takoj zaspal v vozičku. Tudi fotografinja mi je dejala, da že dolgo ni srečala tako umirjene naveste. Še posebej zato, ker sem imela otroka, je pričakovala, da bo drugače. Vedela sem, da je v dobrih rokah in da nanj vsi pazijo. Vedela sem, da mu ne bo hudo brez najine pozornosti. Verjetno je veliko k temu pripomoglo dejstvo, da so nanj pred poroko pazile različne osebe. Brez težav je šel stran od naju. Tudi v nedeljo je nanj pazila soseda - in verjetno pred dvema tednoma bi bilo na programu jokanje in kričanje – vendar je takrat užival.
Po civilni poroki je Ceneta k sebi vzela Urška. Zvečer je Nejcu poslala SMS sporočilo, da je jedel, da ga je uredila in da je mirno zaspal. In spal je od 20.00 do 7.30 brez zbujanja. Verjetno je bil zelo utrujen. Spal je še enkrat dopoldne in potem spet popoldne, kar je nenavadno.
Poročno slavje je bilo prekrasno, že nestrpno čakam na fotografije ... To je bil vikend lepih spominov in občutkov ...
Fotografija: Pexels