Uporabne vsebine

Mamin dnevnik: 17 mesecev in 1 teden

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

 

V ponedeljek sem imela roditeljski sestanek za Ceneta v vrtcu, ki ga bo kmalu začel obiskovati. To je javni vrtec, v katerega ga bova prepisala zaradi tega, ker je blizu našega doma, pravzaprav je na koncu naše ulice. Do sedaj sem zjutraj porabila 15, 20 minut več, da sem ga odpeljala v vrtec. Sprašujem se, ali mi bo žal zaradi takšne odločitve ... Sicer so mi pa povedali v zasebnem vrtcu, da je vedno dobrodošel, če ga bova želela nazaj vpisati v njihovega. Na sestanku je bilo vse predstavljeno tako, da so otroci še vedno dojenčki in gredo prvič v vrtec. Zato se že veselim sestanka z vzgojiteljicama, kateri je na programu zadnji teden v avgustu. Z Nejcem jima želiva povedati vse o Cenetu in tudi doreči, koliko časa bo trajalo uvajanje v novem vrtcu. Cene ponavadi, ko ga pripeljem v vrtec, včasih joka, včasih ne. Morda je to odvisno od vzgojiteljice, katera ga sprejme. Na eno je bolj navajen, na drugo pa manj. So obdobja, ko gre sam v igralnico brez joka. So pa tudi obdobja, ko me ne želi spustiti. Obdobje uvanja v nov vrtec ne mislim skrajšati, ker že obiskuje drug vrtec. No, bova pa z Nejcem tudi upoštevala priporočila novih vzgojiteljic.

 

Opravila sem še zadnje obveznosti na fakulteti. Večino dni sem bila živčna ... Moja magistrska naloga me je lepo pridno čakala doma v omari kopirana ... Pri profesorici sem imela še predstavitev zaključne naloge. Cene je bil doma in ker sem jo imela ob 10. uri, sem ga vzela kar s sabo. Vedela sem – če bo šel z mano, bova lahko že prej tudi šla in mi ne bo treba tam sedeti tri ure. Nisem imela varstva zanj. Tast se je sicer ponudil za to nalogo, ampak vedela sem, da ima veliko obveznosti, zato ga nisem želela obremenjevati. No, v resnici je Cene v predavalnici vsem polepšal dan. Prav vsakemu je ''dal petko''. Pridno je sedel zraven mene. Mislim, da me sploh niso dobro poslušali, kaj sem govorila, ker so vsi gledali samo njega, kaj počne. Vmes, ko sem govorila, sem pazila, da ne pade s stola. Hihihi, bil je zelo pogumen fantek. Super mu je bilo, ker se mu je občinstvo smehljalo.

 

Vidi se, da se pri njem že razvija osebnost. Zna tudi že grdo pogledati, če mu nekaj ni všeč - takrat naredi posebno grimaso. Zna se tudi uleči na tla in jokati. Tako da je to zelo zanimivo obdobje. Postaja pravi fantek, res ni več dojenček. No, vem, da že nekaj časa to več ni, ampak šele sedaj opažava takšen preskok v značaju. Tudi, ko mu nekaj rečeva, to popolnoma razume. Na primer, ko ga prosiva, da odnese papirček v smeti, to tudi naredi. Zunaj pomaga zalivati rože. Želi biti povsod prisoten. Ko kuham, želi videti na pult, ampak sem zelo previdna pri tem. Zakaj? Moji dve prijateljici sta imeli nezgodo pri svojih otrocih v kuhinji. Ne želim, da bi tudi Cene dobil opekline. Raje vidim, da kriči na tleh, kot da ga imam zelo blizu štedilnika. Ko bo starejši, bo lahko veliko več prisoten pri pripravi obedov in kuhanju.

 

Profesorico sem priganjala, da mi vpiše oceno za zagovor. In v petek sem lahko oddala magistrsko nalogo.

V soboto je imel Nejc fantovščino, tako da sva bila s Centom sama. Odšla sva na piknik, ki so ga organizirali prijatelji. Zvečer pa sva skupaj s taščo odšli na koncert Jana Plestenjaka. Cene je takrat že spal in nanj je pazil tast. V nedeljo pa je bil čas za morje, ker res že dolgo nismo bili tam ...  

Fotografija: Pexels