Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V ponedeljek sva se s Centom odpravila v zdravstveni dom v Škofji Loki. Pred enim tednom je imel sistematski pregled, na katerem sem prosila, da ga ne cepijo, ker smo načrtovali dopust na morju in krst. Nisem želela, da nam nepričakovana reakcija pokvari predvideno dogajanje. Nisem želela tvegati, da po cepljenju mogoče dobi povišano telesno temperaturo, da bi ga bolelo na mestu vboda in bi bil zaradi tega razdražen. Tako naju je nerešena naloga čakala ta teden. Moj junak je ''pikanje'' zelo lepo prenesel. Ko ga je zdravnica cepila, je za nekaj trenutkov zajokal. Zelo hitro se je umiril. Spoznala sem, da je zelo korajžen fant, in če je dobre volje, ga tudi takšne zadeve ne vržejo iz tira. Čez dan je bil potem malce bolj občutljiv. Proti bolečinam sem mu dala svečko, ki mu je resnično pomagala. Popolnoma razumljivo je, da ga je bolelo. Tudi nas boli roka, ko se cepimo, zato ni čudno, da se je s tem soočal tudi on kot dojenček.

Še isti dan so nas obiskali prijatelji, s katerimi smo praznovali še Cenetov krst. Privoščili smo si ostanke nedeljske tortice. Ostalo jo je ravno dovolj, da je vsakdo dobil še en kos. Nato smo se zabavali. Res imava z Nejcem super prijatelje in hudo bi nama bilo, če jih ne bi povabila ob tej posebni priložnosti. Želela sva te trenutke deliti tudi z njimi. Dejansko je tako, da se včasih veliko več družimo s prijatelji kot s sorodniki.   

Ker so se temperature zelo dvignile in je na enkrat postalo zelo vroče, se je v Cenetu prebudila tudi tečnoba. Pred hišo imamo zelo majhen vrt, kjer uživava in se ''hladiva'' v senci. Na srečo je pri osnovni šoli večji park s številnimi drevesi in klopcami, kar je odlično. Tam je takoj znosnejše preživljati pasje vroče dneve. Med sedenjem na klopci počasi pozibavam Ceneta v vozičku in tako lažje zaspi. Počasi se bo moral navaditi spanja tudi izven vozička, v posteljici, ker je res soparno. Njegov dnevni spanec se začne okrog 11., 12. ure in takrat je sonce najvišje. Ne bova mogla celo poletje ''vozičkati'', tudi sama se bom morala navaditi, da ostaneva ob tistem času doma. Bom videla, kako bo spremembo sprejel. Hm, sedaj razmišljam, da sem bila vesela, ko sta bila zima in pomlad (komaj čakam tudi jesen), ko je bil zrak bolj svež. Topleje sem ga oblekla in sva lahko dlje časa preživela zunaj. Zdaj pa je tako soparno, še posebej pred dežjem ...

Četrtek je bil za naju poseben dan, saj sva bila prisotna na snemanju videa za Okrogle trebuščke. Prosili so naju, da sodelujeva in pokaževa, kako se hrani po steklenički. Pred kamero sem zaupala svojo zgodbo o dojenju in uporabi stekleničke. Pridružile so se nama tudi druge mamice, ki so spregovorila o svojih izkušnjah. Ugotovila sem, da smo mogoče res vse mame, ampak prav vsaka ima drugačno zgodbo, prav vsaka ima drugačen pogled na izpostavljeno tematiko. Zdaj sem še enkrat dobila potrditev, da je prav vsak otrok edinstven in da se prav vsaka mama odziva na svoj način na njegove potrebe po hranjenju. Resnično je bilo zelo zanimivo. Preživeto popoldne v takšni družbi je bilo super. Cene se je tudi izkazal za odličnega igralca, na koncu pa je od ''trdega dela'' zaspal. Komaj čakam, da vidim, kakšen video je nastal.

Po snemanju sva obiskala bivše sodelavke v Minicityju. Vse so bile zelo vesele. Na srečo v mestu ni bilo prevelike gneče in sem lahko poklepetala z njimi. Ampak potem še nisva ''odpeketala'' domov ... Potepala sva se še po otroških trgovinah in se domov vrnila šele v večernih urah. Cene je resnično zelo priden fant in sploh ne komplicira. Ko čuti, da je utrujen, zadovoljno zaspi v vozičku.

Nič več ga ne vozim naokrog v košari, sedaj je že lepo nameščen v športni voziček. Košaro uporabljam le še takrat, ko spi pred hišo. V trgovini, kjer sem kupila voziček, so me prodajalke opozorile, da je za košaro prevelik, in da je čas , da preide v športnega. Na gibalno-razvojnih uricah sem dobila dober nasvet. V športnem vozičku ni nujno, da vedno leži, lahko ga dam tudi malce privzdignjeno, ampak ob tem mu moram podložiti noge. Paziti moram, da so njegov hrbet in stegna pod kotom 90 stopinj; in meča tudi pod kotom 90 stopinj. V takšnem položaju je tudi srečnejši, saj je postal zelo radoveden in tako lažje opazuje vse, kar se dogaja okrog njega. Pravzaprav tako tudi dlje časa zdrži v vozičku, ko je buden. Ker roko na srce - nič več ne spi tako veliko, kot je včasih.  

Fotografija: Pexels