Uporabne vsebine

Eva je mamica, ki je začela pisati dnevnik za Okrogle trebuščke med nosečnostjo. Danes je njen sinek Cene star eno leto. In tudi tokrat bomo spremljali, kaj vse že zna, pri čem je najbolj spreten, kaj se najraje igra, s kakšnimi izzivi se pri njegovi vzgoji srečujejo starši ... Brez dlake na jeziku bo spregovorila o materinski vlogi in njenem usklajevanju s študijem ter poklicem. Tedensko bomo brali o njenih družinskih trenutkih, ki bodo polni veselja, a tudi velikih prelomnic. Vljudno vabljeni k branju!

Teden je minil v pripravah na glavni dopust. V ponedeljek sem odšla na manikuro in pedikuro. Privoščila sem si malo razvajanja, ker bom na morju večinoma bosa in v poletnih oblačilih. Nejc in Cene pa sta obiskala frizerja. Vedno gresta skupaj. Včasih želi Cene sedeti sam na stolu, včasih uporabi frizerka podlogo, da je višji. No, včasih mu nič od tega ne ustreza. Tokrat je sedel v Nejčevem naročju. Tako da je najprej frizerka postrigla njega, nato pa še Nejca. Vse skupaj je en dva tri minilo. Moško striženje ne traja dolgo. Hihihi ... Ko sem bila jaz s sinom pri frizerju, je jokal. Tokrat je imel s sabo flomastre in otroške bonbone. Med striženjem smo ga malo zamotili ... Priznam. Verjetno komu to ne bo všeč, ampak raje sem storila to, kot da bi pri frizerju kričal in jokal. Ne želim, da doživlja striženje kot travmo. Tako tokrat ni bilo nikakršnih težav. Morda je tudi odvisno od tega, kako se tisti dan počuti in kako situacijo, ki ni tako pogosta, doživlja.

Pred vrtcem tudi nimava več težav. Nič več ne joka, ko gre v igralnico. S tem sva se zelo dolgo časa borila, ampak sem se navadila, da je ob oddaji jokal. Vzgojiteljica je povedala, da je takoj po zaprtju vrtčevskih vrat takoj nehal jokati. Verjetno je bila to samo prehodna faza ... Ne vem ... Zdaj pa je vse v redu. Preden grem v službo, ga zapeljem do vrtca. Usede se na klopco, ga preobujem in nato hitro zleze v moje naročje. Želim ga navaditi, da ga z roko popeljem do vrat, ampak zaenkrat to še ni bilo uspešno. Pred velikim ogledalom si ''dajeva kepce''. To je najina jutranja rutina. Enkrat ga je v vrtec peljal Nejc in ni vedel, zakaj Cene steguje roko proti ogledalu. Razložila sem mu najin ''kepčevski'' obred. Hahaha ... To je velika spodbuda. Drug drugemu. Nato ga odnesem do vrat in odložim na tla. Odprem vrata in Cene lepo odkoraka v igralnico. Niti ne ozre se. Prepričana sem, da se ima v vrtcu super.

Septembra bo šel v drug vrtec, zato bomo z uvajanjem začeli znova. Upam, da ne bodo nastopile težave. Upam, da bo dosedanje obiskovanje vrtca le plus in ne minus. Upam, da bo vedel, kaj ga čaka v njem. No, pristal bo v novem okolju z novimi otroki, novima vzgojiteljicama, tako da bom videla, kako se bo odzval na vse to. Zadnji teden v avgustu imam sestanek z vzgojiteljicama. Takrat bom tudi izvedela, kateri bosta določeni za njegovo skupino. Obiskoval bo javni vrtec, ki stoji na koncu naše ulice. Ker je blizu, ga bo lahko kdorkoli peš odpeljal do njega. Sedaj kar nekaj časa porabim, da ga z avtomobilom zapeljem na drugo stran Škofje Loke.

Na morje smo odrinili v soboto po kosilu, da je večino poti Cene prespal v avtomobilu. Vmes smo se ustavili še na bioresonanci. Nima več toliko izpuščajev, saj doma ne uživa več mlečnih izdelkov (izjemoma kdaj poje kos pice, na kateri je sir). Tudi na bioresonanci je strokovnjak povedal, da ne vidi, da bi imel Cene še težave. Odšli smo brez kakršne koli terapije, zaradi česar sem zelo vesela. Seveda pa moramo vztrajati pri tej dieti, ker smo vsi opazili, da so mlečni izdelki glavni krivec za težave. Namesto jogurta in skute mu sedaj za malico postrežem sadno kašico ali sadje. Čakam na december, ker me resnično zanima, kaj bodo pokazali alergijski testi.

Na poti na morje smo obiskali še mojo babico v domu za starejše občane, dan pred tem pa smo se oglasili pri Nejčevi babici, ki je praznovala rojstni dan. Babici sta vedno zelo veseli, ko vidita Ceneta, svojega pravnuka ...  

Fotografija: Pexels