Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Doživela sem nekaj posebnega ... Praznovala sem 10. obletnico zaključka osnovne šole. Skupaj s Saro in sošolcem, ki dela v gostinski panogi, smo organizirali srečanje. V naši šoli v Pirničah nas je bilo v razredu samo 20. En razred. Majhna generacija. Med sabo smo bili že od prvega dne zelo povezani, zato se je tudi na obletnico odzvalo veliko število mojih bivših sošolcev in sošolk. Zbrali smo se v lokalni gostilni, kjer smo si privoščili večerjo. Druženje je bilo fantastično. Hihihi, to je bil prvi večer, da sem sama odšla nekam in da sem Ceneta prepustila očku. Seveda ga je že pogostokrat uredil in zabaval, samo še nikoli nisem bila tako dolgo odsotna. Pripravila sem mu mleko za ponoči, saj nisem vedela, kdaj se bom vrnila domov. Razložila sem mu točno, kje se kaj nahaja. No, Nejc se v omari pod previjalno mizico ne znajde. Vrnila sem se ob polnoči in naletela na srčen prizor. Nejc in Cene sta že spala, tako sem vedela, da sta se imela super in me nista pogrešala.

Da vam izdam še nekaj o meni ... Sem tudi prostovoljna članica gasilskega društva, pri katerem sem bila zelo aktivna kot glavna tajnica in mentorica mladim, preden sem rodila. Povabili so me na proslavo ob 100. obletnici našega društva. Tako sva spet skupaj s Saro odšli na druženje. Ja, imela sem še en ''prost'' dan. In to petek je bil! Resnično mi ustreza ta dan biti malce ''prosta'', čeprav sem ugotovila, da ne morem biti več tako dolgo pokonci. V mislih ves čas premlevam, da moram čim prej oditi domov, ker ne vem, kakšna noč bo za Ceneta. Sprašujem se, kako pogosto se bo zbujal, kakšen bo naslednji dan, ali bo naporno ... Tako da se imam vedno super, ko nisem doma, ampak me v notranjosti ves čas takšne skrbi ''glodajo''. Vedno se zato ob ''normalni'' uri vrnem domov.

V vseh mojih dosedanjih dnevnikih ste zagotovo že prebrali, da veliko časa preživim s Saro. Ona je moja zelo dobra prijateljica, poznava se že od četrtega leta. Skupaj sva obiskovali vrtec in osnovno šolo. Kasneje pa sva obdržali stike, za kar sem še posebej vesela sedaj v tem obdobju, ko z njo in njeno hčerko Tajo preživljam porodniški dopust. Absolutno imava skupno temo, o kateri se lahko pogovarjava ure in ure. Zaradi nje mi je veliko lažje. Z najinima otročkoma se odpraviva na izlete in sprehode. Imamo se resnično krasno.

V nedeljo smo imeli ''ofiranje''. Naš družinski prijatelj Simon je praznoval 50. rojstni dan. Pripravili smo mu presenečenje in ga obiskali na domu. Ker je včasih bil član godbe, je bila le-ta tudi z nami in zaradi glasbe je bilo zelo veselo. Postavili smo mlaj in mu priskrbeli izjemen avtomobil, da je svoj rojstni dan preživel s stilom. Cene je ''ofiranje'' večino časa prespal. Bolj kot je godba igrala na glas, bolj sladko je spal. Vsi so se čudili, kako ga to ne moti in kako je priden. Seveda so letele opazka, da z njim pa resnično nimam veliko dela, kako se imam super ... Seveda nikoli nisem rekla, da mi je hudo, vedno poudarjam, da imam resnično zelo pridnega otroka. Ampak biti mama, imeti dojenčka ... Hm ... Ves dan se vrti okrog otroka. Nikakor ne morem narediti karkoli, ko to meni ustreza, ampak se popolnoma prilagodim njegovemu urniku oz. ritmu. Še enkrat poudarjam - nikoli še jokal več ur skupaj, mirno spi, ni zahteven ... Ampak opazke, da nimam nič dela, me motijo. Kaj mislijo, da ves dan gledam v zrak?! To nikakor ni res. Ko Cene spi, jaz kuham in pospravljam. Ko je Cene buden, se ukvarjam z njim. In pravzaprav njegovi spanci niso več tako dolgi, kot so bili včasih. Triurni spanec na ''ofiranju'' je bil kvečjemu izjema in ne pravilo. Ja, ja, ni nama hudo, veliko se potepava naokrog, doma sva le, ko je vroče in soparno. Dejansko pa vse, ki imamo dojenčke, vemo, da nismo na običajnem dopustu, ampak smo z razlogom na materinskem dopustu.  

Fotografija: Pexels