Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V ponedeljek zvečer smo se vrnili z morja. Z Nejcem sva ugotovila, da je najbolje, da potujemo v večernih urah. Ceneta na morju oblečeva v pižamo in v lupinici med vožnjo zaspi. Doma sva ga samo prestavila v njegovo posteljo, kjer sva mu še dala stekleničko z mlekom. In nato je takoj zaspal nazaj. Takšna mini potovanja nas čakajo poleti vsak vikend. Res je fino, ker vso pot prespi, obenem pa sploh ni več tako vroče in ni takšne gneče na cesti. Priznam, mogoče je to za naju malce bolj naporno, ker pridemo pozno domov, ampak za Ceneta je to odlična in najlažja rešitev.

V tem tednu sva se zelo veliko potepala naokrog. Obiskala sva veliko prijateljev in sorodnikov. Imela sem občutek, da moram nadoknaditi čas, ko smo bili odsotni. Hihihi ... Želela sem videti vse prijateljice in njihove otročke. Res pa je, da se nič več ne odpravimo skupaj na sprehod, ker je tako vroooooče in ni nikjer sence. Večino časa se mamice zadržujemo v kakšnem baru, kjer imajo ogromno sence. Kavica je naše razvajanje na porodniškem dopustu. Oooo, umislile smo si tudi izlet. Kopale smo se v Šobcu, kjer do sedaj še nikoli nisem bila. Dejansko nisem vedela, da je treba plačati vstopnino. S Cenetom sva bila v super družbi. Sara, Taja, Ajda, Matevž, Nika in Neža. Res smo pritegnili pozornost drugih. Pisana druščina mamic in dojenčkov. Matevž, Taja in Neža so se rodili z enomesečno razliko, zato so približno vsi na enakem razvojnem nivoju. Vsi že kobacajo in se ob opori dvigajo. Zelo zanimivo jih je bilo opazovati. Cene pa tega še ne počne, večino časa leži na hrbtu ali trebuhu in seveda so se vsi trije spravili nanj. Ubogi, Cene. No, pritoževal se ni ... Je že navajen, da Neža ves čas želi biti ob njem. Ima ga zelo rada. Ko ga zagleda, je zelo vzhičena. Začne se smejati. Res je presrečna, ko je ob Cenetu. Ja, na začetku se je bal Neže, ampak se je navadil. No, samo grdo jo gleda, ko ona pleza čez njega. Sama ji to dovolim, nikakor ne želim Ceneta 'zavijati v vato', ne želim ga paziti pred drugimi otroci. Ja, seveda pazim, da ga ne ščipajo, grizejo, teptajo, ampak če dojenček pride do njega in ga prime za roko ali boža, to dovolim. Želim, da se navadi stika z drugimi otroki. Kmalu bo na enakem razvojnem nivoju kot oni in prepričana sem, da jim bo sledil. Opazila sem, da so bili sprva vsi negotovi. Ko je nekdo nekoga uščipnil, se je takoj razlegel jok. Potem je drugi drugega uščipnil in spet je sledil jok. Na koncu so bili vsi prijatelji in so se navadili drug na drugega. Verjamem, da so to tudi prvi koraki k navajanju tega, da se postavijo sami zase.

V petek smo se spet odpeljali na morje. Teden nam je zelo hitro minil, še posebej zato, ker smo se v ponedeljek šele zvečer vrnili z morja in potem čez nekaj dni zopet spakirali kovčke. In spet smo imeli družbo. Z Nejcem sva povabila še Saro, Tajo in Domna. In spet smo imeli dva dojenčka v družbi. Ampak ne, to ni bil edini dojenček, ki je delal družbo Cenetu. Pridružil se nam je še Matevž z mamico Ajdo in njenim partnerjem. Tako je bilo naše preživljanje vikenda res 'dojenčkasto' obarvano. Ampak nismo imeli nikakršnih težav. Otroci so res navajeni biti skupaj (manjkala je samo še Neža). Tudi odrasli smo se imeli fantastično, še posebej mamice, ki imamo številne skupne teme. Debate so trajale in trajale pozno v noč ... Pogosto se na Saro in Ajdo obrnem po nasvet glede uvajanja goste hrane. Res sta mi dali koristne, kako sta ravnali onidve. Dejansko je tako, da Cene en dan je zelenjavo, drugi dan se nad njo že zmrduje. Do sedaj je jedel že bučke, korenje, krompir, cvetačo (je definitivno ne mara), nadzemno kolerabo, riž in jabolko. Svetovali sta mi, da zraven v zelenjavno kašico umešam od dva do tri prekuhana krhlja jabolka, da dobi jed bolj prijeten in sladek okus. Rada sem z njima, ker zelo veliko izvem in se veliko novega naučim. Komaj čakam, da se tudi Cene začne kobacati. Vem, da je takrat več dela, da takrat ne bom mogla samo sedeti in ga opazovati, ampak prepričana sem, da bo vseeno lažje. Cene je namreč v obdobju, ko se zaveda vsega okrog sebe. Želi nekaj narediti, ampak telesno še tega ni zmožen. Seveda ni tako velik in težak tako kot Neža, Matevž in Taja, prav zato mislim, da bo potreboval več časa, da si nabere moči, da naredi karkoli več, kot sedaj zmore in zna. V športnem vozičku ga imam malce privzdignjeno, le toliko, kot so mi svetovali na gibalno-razvojnih uricah. Seveda je pripet s pasovi, a on se pogosto začne trmati, ker se želi dvigniti. Hm ... ne vem, ali se zaveda in želi početi vse kot ostali dojenčki ... No, prijateljici sta mi dejali, da bo to obdobje trajalo približno dva meseca. Opazujem svojega otroka, kako si želi nekaj narediti, ampak tega še ne zmore. In ko mu bo uspelo, bo zagotovo lažje ...  

Fotografija: Pexels