Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

To je bil zadnji teden, ki sva ga s Centom preživljala na morju. Imela se super. Vsi so govorli, da se bova navaličala in se bova želela predčasno domov, ampak nama niti na misel ni prišlo kaj takšnega.

Dobili smo obiske. K nam so prišli Nejčevi prijatelji z dekleti. Ugotovili smo, da nam je najbolj ustrezalo, da je imel vsak svojo nastanitev. In seveda smo vsi bili v istem kraju. Ko smo se želeli družiti, smo bili skupaj. Ko je par potreboval malo zasebnosti, je odšel v svojo namestitev. Oskar in Valentina sta tako kampirala, Gregor in Anja sta najela apartma, Matej, Patricija in njuna enoletna hčerka Zara pa so bili v drugem apartmaju. Čez dan smo bili nekaj časa vsak zase, nekaj časa pa skupaj. Organizirali smo tudi veliki piknik. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Ves čas je bil nekdo z nami. Dnevi so z neustavljivo hitrostjo minevali. Res se nam je ves čas nekaj dogajalo, tako da kdaj pa kdaj je bilo prijetno biti samo s sinom in partnerjem. Kljub temu pa sva z Nejcem neizmerno srečna, ker imava super družbo.

Ampak to niso bili edini obiski. V sredo sta se nam pridružila tudi moja mami in oči. Naslednji dan smo nameravali s prijatelji oditi na Kamenjak. Tam je zelo vroče in manj sence. Nisem želela, da bi šel Cene z nama, ker bi bilo to zanj prenaporno. Vedela sem, da je še premajhen, da bi občudoval prekrasno plažo, da bi skupaj s fanti skakal s skal ... Midva sva se prijateljem pridružila šele po 13. uri, medtem ko so ostali tam že uživali od jutranjih ur. Cene je dopoldne spal dve uri, pojedel kosilo in odšel na kopanje z babico ter dedkom. Na plaži so se namestili v senco, pod borovci. Midva pa sva potem sama odšla na Kamenjak. Seveda mi je bilo zelo všeč, ker mi ni bilo treba skrbeti za nikogar, nisem bila ves čas pozorna na morebitne nevarnosti, prav sproščujoče sem ležala na obali in uživala. No, bolj se je bližal večer, bolj pogosto sem na glas spodbujala druge, da je čas, da gremo domov. Pogrešala sem Ceneta ... No, in ko sva končno prišla, je Cene že sladko spal. Babica in dedek sta ga lepo uredila. Nobenih težav nista imela. Po vrnitvi s plaže sta ga oprhala, mu pripravila večerjo in stekleničko mleka. Nato je en dva tri zaspal.

Res mi je všeč, da imam starše, na katere se lahko popolnoma zanesem. Ceneta lahko pustim pri njima tudi skoraj ves dan in ne samo eno ali dve uri.  Točno vem, da bo vse v redu. 13. avgusta greva z Nejcem na poroko moje prijateljice Petre. Cene bo z nama čez dan. Preden odidemo na civilno poroko in v gostilno, pa ga bova zaupala v varstvo mojim staršem. Pri njih bo tudi spal in po njega bova prišla naslednji dan. Povabljena sva k njima na kosilo, tako da se bova lahko do takrat dobro naspala in se spočila. Veva, da bosta lepo poskrbela zanj. Prav vse znata narediti in Cenetu se ne bo godilo nič hudega, ko bo pod njunim budnim očesom.

Ja, tudi naš dopust se je končal ... V soboto smo se vrnili domov. No, pravzaprav ob eni uri zjutraj v nedeljo. Želela sem, da smo še en dan skupaj doma. V miru sem tako lahko pospravila vso prtljago, počistila, umila določene stvari, oprala umazano perilo ... Ko sva vse stvari dala iz avtomobila, je bil naš hodnik poln. In vse skupaj je bilo treba spraviti v red. Ob pogledu na ogromen kup, sem se spraševala, ali mi bo uspelo sploh vse skupaj urediti v enem dnevu. Amapak mi je uspelo! Nejc in Cene sta odšla na sprehod in pijačo s prijatelji. Meni pa je vmesnem času uspelo vse zložiti, pospraviti ... Imela sem srečo, ker sem na morju imela pralni stroj, tako da me je čakal le manjši kup oblačil, pripravljen za pranje. Več dela sem imela s sortiranjem in pospravljanjem vseh stvari v omare.

Hkrati sem se lotila tudi manjše prenove doma. Pisalno mizo in stol sem podarila. Živimo namreč v manjšem stanovanju in sedaj ima Cene še svoj stolček za hranjenje, pogosto sušim še perilo na obešalniku na hodniku, tako da nam zelo hitro zmanjka prostora za prosto gibanje. Pisalna miza, ki sem jo jaz uporabljala samo za pisanje diplomske naloge, je služila le še kot odlagališče različnih stvari. In ugotovila sem, da bom povsem lahkotno lahko pisala magistrsko nalogo tudi za jedilno mizo. Namesto pisalne mize bova poslej tam imela manjši regal in Centov stolček, tako mi ga ne bo treba ves čas prestavljati. V majhnem stanovanju moramo izkoristiti vsak kotiček in če nečesa ne uporabljava tako pogosto, mora v druge roke, kar je definitivno bolje, kot da se na tem nabira prah.

Fotografija: Pexels