Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Teden se je začel povsem podopustniško. Nejc je šel prvi dan v službo, midva s Cenetom pa sva imela kar nekaj opravkov. Obiskala sva trgovino, nato pa sem imela veliko dela tudi doma. Pospravljanje, pospravljanje, pospravljanje ... je bilo na mojem urniku. Po vrnitvi iz službe se je Nejc slabo počutil. Sledila je ena izmed najbolj pestrih noči, od kar imava Ceneta. Najin fantič se je ves čas premetaval, nikakor ni mogel spati. Nejc je imel 38,5 stopinj Celzija telesno temperaturo. Nekaj časa sem skrbela za Ceneta, nekaj časa za Nejca. Zaspala sem šele ob 5.30 in si privoščila spanec do 8.00. Tisti dan sem samo čakala, da se zopet uležem v posteljo. Samo o počitku sem razmišljala ... Nejc pa je resnično zbolel in je moral naslednje dni ostati doma. Tako da smo veliko časa preživljali skupaj. Sicer sva midva s Cenetom hodila na sprehode, medtem ko je očka počival. Izkoristila sem tudi možnost, da sem lahko sama 'skočila' v trgovino in je s Cenetom bil Nejc. Ni mi bilo treba za kratek čas oz. za hiter opravek vse pripraviti za dojenčka in 'vlačiti' s sabo torbe s plenicami, stekleničko, igračkami ... Ustrezalo mi je, da sem vse lahko en dva tri postorila.

Preventivno sem Cenetu začela dajati dodatke za krepitev odpornosti. In uspešno sva premagala viruse in bakterije, ki so bile prisotne v našem domu. Oba nisva zbolela. Nisva obležala v postelji zaradi prehlada, ki ga je imel Nejc. Trkam, trkam, da tako ostane ... Še danes se odlično počutiva. Strah me je bilo, da bova zbolela in nam bo to pokvarilo načrte. V soboto je bila predvidena poroka moje prijateljice Petre. Nisem želela zmauditi tega velikega dogodka, če bi slučajno Cene zbolel.

V soboto je tako prišel težko pričakovani dogodek. Cene je bil čez dan z nama na poroki. (Mimogrede, Nejc je do vikenda že okreval ...) Veselili smo se z mladoporočencema pri nevesti doma in kasneje v cerkvi. Nato sva Ceneta odpeljala k mojim staršem, midva pa sva se svatom pridružila še na matičnem uradu. In tudi na svatbi v gostilni. Na poroki je bilo veliko dojenčkov, ampak jaz sem si rekla: ''Če imam možnost, da nekdo pazi nanj, jo bom raje izkoristila. Tako bo šel ob normalni uri v posteljo in se bo lahko spočil.'' Pravzaprav sva se tudi midva lažje sprostila. Prelepa poroka je bila. Uživali smo vsi povabljeni in tudi mladoporočenca. Ceneta sva prevzela pri mojih starših naslednji dan ob času kosila. In tako sem kot mama prvič spala celo do 10. ure. Hurej! Verjetno bi še dlje spala, če me ne bi zbudila nadležna muha. No, utrujenost sem sicer še čutila ... Nisem več navajena biti tako dolgo pokonci. Zato sem bila vesela še popoldanskega dremeža, ko sem se stisnila k Cenetu. Hihihi ...  Drugače pa je Cene tudi zelo užival pri babici in dedku, zato bova zagotovo še kdaj izkoristila njuno varstvo.     

Fotografija: Pexels