Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V ponedeljek, 15. avgusta, smo imeli v Pirničah, kjer sem jaz odraščala, žegnanje. Odšli smo k sveti maši in na kosilo k mojim staršem. A dan se še ni končal, saj smo se poveselili tudi na Matjaževem praznovanju prvega rojstnega dneva. To je sinek moje prijateljice Ajde, ki sem jo že večkrat omenila v maminih dnevnikih, saj se z njo zelo veliko družim. Počasi smo prišli v obdobje, ko bodo v ospredju otroška praznovanja. Pred nami so zelo pestri meseci. Naslednji teden je v načrtu še eno praznovanje rojstnega dneva, potem bomo nazdravili že moji nečakinji Neži ... In potem se bodo zvrstili še drugi naši sončki. Tega se že zelo veselim, mislim pa, da bo tudi naporno. Konec avgusta rojstni dan praznujem tudi jaz, nato pa si sledijo rojstni dnevi mojih sorodnikov. Skoraj vsak dan. Obetajo se nam zabave, zabave, zabave ... Oba z Nejcem prihajava iz velikih družin, zato ves čas nekaj praznujemo. Vesela sem, da tudi odrasli svoje posebne trenutke delijo z najbližjimi, to je idealna priložnost, ko se lahko vsi zberemo. Obenem sem prepričana, da si bom potem tudi malce oddahnila, ko se bo vse skupaj umirilo.

S Cenetom sva se po enem mesecu udeležila tudi telovadbe. Bilo je ... hm ... zanimivo, kajti spoznala sem namreč, da sva kar veliko zamudila. Kljub temu sem se odločila, da bova s Cenetom poslej obiskovala le plavanje. Z Nejcem sva namreč ugotovila, da Cene res uživa v vodi, zato ne želiva, da med letom, ko nismo na morju in ne more plavati, pozabi občutek, ki ga ima ob stiku z vodo. Tudi s finančnega vidika nama je samo en tečaj ustreznejši. Tako sem ga že prijavila na tečaj plavanja, ki bo potekal v Škofji Loki. Komaj čakam september. Na tečaj ne bomo hodili vsi trije, ampak samo Cene in jaz v dopoldanskem času. Dodati moram še to, da sem na telovadbi ugotovila, da Cene napreduje v svojem tempu. Počasi se že dviga na vse štiri, plazi pa se še ne. Na telovadbi sem sicer zelo uživala, bilo je res fino, ampak smo izvajali določene vaje z dojenčki zelo hitro. Ko sem doma poskušala izvesti enako, mi je v spominu ostal le približek, ki pa ni bil pravilen. Pri tem sem malo bolj nerodna, nisem tako motorično spretna, a zaželeno je, da mamice te vaje izvajajo z dojenčkom tudi doma. Sama sem izvajala le tiste, ki sem si jih popolnoma zapomnila, ostalih pa ne. Tudi nisem želela, da se nauči nepravilno. Razmišlajala sem, da je znesek vloženega denarja za tisto uro previsok, če potem pridem domov in pozabim, kaj sva se naučila in morava ''vaditi''. Mislim, če bom še naprej izvajala pravilni ''handling'' (prebrala sem kar nekaj člankov o tej tematiki), da bo vse v redu. Njegov razvoj je tudi povezan z genetiko, zato bo slej ko prej se začel plaziti in hoditi. To mu je namenjeno.

V petek smo spet odšli na morje. Kljub napovedi, da bo vreme muhasto. Tako se naslednji dan zaradi močnega vetra nismo kopali, v nedeljo pa smo se zapeljali s čolnom. Super smo se imeli, ampak se že pozna, da se je ozračje malo ohladilo. Nam odraslim sicer to ustreza, ampak dojenček je bolj občutljiv in Cene se je domov vrnil prehlajen. Upam, da se ga čim prej znebimo ...   

Fotografija: Pexels