Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju.

Kot sem že omenila v prejšnjem dnevniku, smo tudi ta teden nadaljevali s praznovanji. Tokrat je napočil moj rojstni dan. Čez dan sva bila sprva s Centom sama, pozno popoldne pa so me obiskali prijatelji. Oče mi je naročil torto v slaščičarni, kjer že leta in leta najdemo najboljše slaščice za vse naše posebne priložnosti. Tam imajo najboljšo jagodno torto! Nikjer še nisem jedla tako dobre. Moje vabilo prijateljem se je glasilo zelo preprosto: ''V torek imam naročeno torto in pridite jo pojesti.'' Hihihi, dejansko so se odzvali in me počastili s svojim obiskom. Res sem bila vesela, ker so si vzeli čas in mi voščili za rojstni dan. Za pogostitev sem s svojim malim pomočnikom, s Cenetom, pripravila tudi prigrizek, seveda ni manjkal tudi biftek. Z Nejcem sva se že prej odločila, da ne bom ničesar pekla, ker bi mi to vzelo preveč časa. Praznovanje pa je bilo tako ali tako med tednom, po službi, ob 17. uri. Še Nejc ni mogel priti prej. Nekaj prijateljev je že bilo pri nama doma, ko sva z Nejcem šele postavljala pogrinjek. Ampak vse nama je uspelo hitro urediti, ker sem vnaprej veliko že pripravila. Hvala bogu, se je takrat Cene igral na tleh v kuhinji, tako da nisem imela nikakršnih težav oz. zapletov. Imeli smo se čudovito. Prijatelji so mi polepšali 25. rojstni dan. Menim, da je to pomembna številka ... Mogoče drugo leto ne bom organizirala takšnega slavja ... Čeprav to vedno rečem, potem pa vedno praznujem, ker mi je všeč, da se družim s prijatelji in da skupaj nazdravimo.

Naslednji dan sem pazila na nečakinjo Nežo, ki je šele v četrtek začela obiskovati vrtec. Njena mamica Nika in očka Luka sta namreč morala v službo, zato je dan preživela pri nas. Na pomoč pri varstvu sta mi priskočili še Nastja in tašča. Imeli smo se super, pravzaprav sploh ni bilo težko z dvema dojenčkoma. Sploh zato, ker je tudi Cene že zelo samostojen. Izziv smo imeli le pri tem, da nimamo vozička za dva otroka, zato sta bili potrebni dve odrasli osebi za sprehod. No, pa tudi za uspavanje sta bili dobrodošli, ker Cene in Neža nista bila usklajena pri tem. Neža je bila zelo pridna, ves čas smo se igrali. Zelo zabavno nam je bilo. Pravzaprav bi morala paziti nanjo še kakšen dan, ker do zadnjega trenutka niso vedeli, ali bo zanjo prosto mesto v vrtcu. Prav žal mi je bilo, da nismo še nekaj dni preživeli skupaj, ker je bilo tako fino. Takoj bi še enkrat ponovila varstvo malih nadobudnežev. Zelo rada sem čim več z Nežo, ker je prisrčna punčka. Veliko veliko mi pomeni kot nečakinja.

Če ste mislili, da sem zaključila s pripovedovanjem o praznovanjih, se motite ... Ta teden je rojstni dan praznovala tudi sestra Nika. V Pirniče sem vzel s sabo vzglavnike, odejo, zabojnik ... Nabavila sem sončnice in torto. Zakaj sem nabrala vse te stvari? Ker smo imeli popoldne fotografiranje. Prosila sem prijateljico Anjo, ki ljubiteljsko fotografira, da v objektiv ujame tudi Ceneta in Nežo. Želela sem si, da bi končno imeli nekaj fotografij, na katerih bi bila skupaj. Prepričana sem bila, da bo to super spomin. Na travniku za hišo smo pripravili sceno in nastale so zelo luštne fotografije. Ker je Neža naslednji dan praznovala eno leto, sem jo 'pocartala' tudi s kosom torte. No, z njo je imela prav posebno 'pocasto' zabavo. Z najinima sončkoma sva se fotografirali še Nika in jaz. Vsi smo tisto popoldne zelo uživali.

Seveda smo konec tedna nazdravili še Neži. Na praznovanju so se nam pridružili še Lukovi sorodniki iz Celja, tako da nas je bilo kar veliko. Skupaj smo preživeli ves dan, tako da nam je naslednji dan povsem ustrezal sproščujoč pobeg v objem narave. Skupaj s Cenetom in Nejcem sem se povzpela na Lubnik. Počasi moram začeti pridobivati kondicijo nazaj. Jeseni se začnejo skupinske vadbe, hkrati pa je v Škofji Loki veliko fitnesov ... Odločila sem se, da bom poskusila vaditi od enkrat do dvakrat tedensko, da se spet vrnem v formo.     

Fotografija: Pexels