Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Zelo veliko se je dogajalo v tem tednu, saj sem morala veliko pripraviti za odhod na morje. Izkoristili smo praznike in se podali v obmorsko mestece na Hrvaškem, ampak o tem bom še spregovorila v nadaljevanju.

Prej moram spet zapisati, da ob torkih obiskujem pilates, ampak velikokrat se pripeti, da sem tako utrujena, da se mi ob 20.30 sploh ne ljubi iti. Ampak ugotovila sem, da ni tako naporno in da se na vadbi zelo dobro raztegnem. Na koncu ure imamo tudi umirjanje, kar je super. Res moram sama sebe spodbuditi, da ne manjkam. Res je fino, da tudi zase nekaj naredim. Vesela sem, da sem našla skupino, ki mi ustreza. Pravzaprav nikoli nisem rada telovadila skupinsko, saj sem vedno imela občutek, da me drugi gledajo in obsojajo, kako izvajam posamezne vaje. Zdaj pa se sploh ne obremenjujem več s tem. Samo večkrat se moram potruditi in iti.

Tudi s Cenetom se več sprehajava zunaj. Doma zelo hitro postane nemiren, zato sva še pred njegovim prvi dopoldanskim počitkom vsak dan odšla ven. Na najinih sprehodih veliko opazuja in še posebej je pozoren na kužke. Takrat se začne oglašati, ne gre za pravo oponašanje laježa, ampak vidim, da že dojema vse okrog sebe. Tudi mucke in druge ljudi zelo pozorno gleda. V bližini je vrtec in vedno mu je zanimivo, če so otroci na igrišču.  

Prvič je Ceneta pazila tudi soseda Branka, ki ima dve hčerki Ivano in Matejo. Zelo radi imata Ceneta. Ko ga vidita zunaj, takoj prihitita iz hiše. Za to sem se odločila - ker ima mami te dni več skrbi s svojimi starši, ki so nepokretni - da bom sosedo večkrat prosila za enourno ali dvourno varstvo. Medtem ko Ceneta ni bilo, sem jaz lahko pospravila stanovanje. V prihodnje pa nameravam ta čas izkoristiti tudi za pisanje magistrske naloge. Soseda mi je povedala, da je bil Cene sprva zelo živahen. Ko pa je ugotovil, da mene ni, se je naenkrat umiril. Mogoče je bilo zanj to kot uvajanje v vrtec ... Ko se bo bolj navadil na njih in drugo okolje, ga bom pustila tudi dlje časa. Hihihi ... res je kot uvajanje v vrtec, samo da je pri sosedi. Za vrtec namreč je bil zavrnjen, ker je bil prepoln. Če bom imela srečo, bo dejansko šel v vrtec drugo leto septembra. Ja, tudi Nejčevih staršev ne želim ves čas obremenjevati z varstvom. Ne želim se ves čas zanašati samo na njih. V torek, ko sem imela razvajanje pri kozmetičarki, sta nanj pazili moji prijateljici Špela in Urška. Zelo ga imata radi, zato res ne vem, zakaj nanj ne bi pazile tudi druge osebe. Z Nejcem imava res dobre prijatelje, na katere se lahko zaneseva in jim popolnoma zaupava. Tako tudi ne dajeva občutka določeni osebi, da mora ona ves čas skrbeti za Ceneta. Ne želim, da sploh pomislijo: ''Zakaj sploh ima otroka?!'' Seveda jih prosim za varstvo samo takrat, ko moram kaj nujnega urediti.  

Dedek je spet v bolnišnici. Njegovo stanje niha. En dan se počuti bolje, drugi dan slabše. Star je že 91 let, zato je samo še vprašanje časa, koliko bo z nami. Zelo trpi, pri življenju ga ohranjajo le še aparature, žal sam za to nima več moči.

Druga babica, očetova mama, pa je v soboto praznovala 80. rojstni dan. Dan prej je bilo ofiranje. Naredili smo ji zastavo, kupili smo ji rožo, vnuki in pravnuki pa smo ji še domiselno dali izdelati okrasni vzglavnik, ki ga bo lahko imela na klopci v kuhinji ali na sedežni v dnevni sobi. Na vzglavniku so fotografije vnukov, vnukinj, dveh pravnukov, ene pravnukinje, naših partnerjev in partneric. Pravzaprav so na njej fotografije družin. Tega darila je bila zelo vesela. Zelo podobno darilo smo dali tudi dedku že pred časom. Na praznovanju smo se imeli super in zelo dobro smo jedli. Pozabila sem omeniti, da smo se še prej, v dopoldanskem času, odpravili na pokopališče. Obiskali smo grobova Nejčevih dedkov.

Nato pa je sledilo naše potovanje na morje. Ooo, kako luštno smo se imeli. Za ta letni čas je bilo presenetljivo zelo toplo. Veliko, veliko smo se sprehajali. Kopala se sicer nisem, ker me je bilo malo strah, da se bom prehladila. Ko je sijalo sonce, je bilo vroče, ampak ko se je skrilo za oblaki in je zapihal vetrič, je bilo zelo hitro mrzlo. Res pa je, da so bili turisti v kopalkah. Veliko se jih je sončilo, plavali so, kot bi bilo poletje. Ampak jaz sem komaj noge namočila v morje, ki je imelo tiste dni 19 stopinj Celzija. Preživeli smo lep podaljšan vikend. Na poti domov nas je ujela gneča na avtocesti, ker so se očitno vsi vračali domov v Slovenijo.

V nov teden vstopam s težkim srcem, saj sem v pričakovanju žalostnih novic. Vem, da se dedek poslavlja, ampak zelo mi je hudo ... Vem, da sem te dni uživala, on pa je medtem trpel ... Vem pa tudi, da nam privošči vse najboljše. Dedek ima tri hčerke in pet vnukinj. Cene je v resnici njegov prvi moški potomec. Šalimo se, da je moral 90 let čakati, da je prišel krvni moški potomec v družino. Me vse pa smo bile vedno njegove princeske. Vedno nas je tudi klical: ''Moje princeske.'' Mogoče tudi zato, ker bi drugače zamenjal naša imena, ker so vsa le ženska. Res je super dedek. Zelo rada ga imam.

Fotografija: Pexels