Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Prva dva dneva v tednu smo preživeli na morju. In seveda se je ubošček Cene vrnil domov s prehladom. Trenutno se kar borimo proti njemu z velikimi količinami fiziološke razstopine. Čiščenje nosu je redno na najinem urniku. Vendar mu to nikakor ni všeč. Zelo močno se brani in mi tega ne dovoli početi. Res mi je hudo, ker vmes joka, ampak to je nujno. Ne želim, da bi dobil zaradi prehlada še vnetje ušes.

Z babico in dedkom bi morala iti v Bohinj, ampak je bilo napovedano slabo vreme, zato smo potovanje odpovedali. En dan sva ju potem raje obiskala doma, presenetila sva tudi Cenetovo prababico. Čas sem izkoristila tudi za druženje s prijateljicami, saj jih je veliko imelo počitnice. Zelo veliko njih dela v šoli ali vrtcu, zato je bilo super, ker so bile te dni proste. Sledile so kavice, kavice, kavice ... Meni je bilo super, medtem ko se je Cene že začel pritoževati. Ne mara več sedeti pri miru v vozičku. Če sva na sprehodu, je vse v redu, ampak na mestu  ... oh, ne zdrži več, da bi jaz sede pila kavico s prijateljico in z njo klepetala. Zato ga pogosto dam na tla, ampak takrat želi raziskovati naokrog in jaz moram ves čas letati za njim. Zame je pitje kave kot nekakšna športna aktivnost. Hihihi ... Sem pa našla rešitev tudi za to. Dve prijateljici sta me obiskali kar doma, medtem ko je Cene spal. Tako smo povsem mirno spile kavice in poklepetale.

Zelo ima rad kužke. Vedno jih zelo pozorno opazuje. Še malo pa jih bo začel oponašati. Vsak dan pričakujem, da bom zaslišala: ''Hov, hov.'' Tudi gibalno je zelo napredoval. Postavlja se na noge, zato sva mu z Nejcem kupila prve čevlje. Za ven mu oblečem nepremočljive hlače in toplejšo jakno, tako da se lahko brezskrbno plazi ter pleza. Tako me ne skrbi, da bi bil ves moker. Drugače ga pa moram večslojno oblačiti, ker se vreme zelo spreminja. Komaj čakam, da bo shodil ... Nečakinja Neža že lepo hodi in je to res lažje oz. bolj praktično, saj ji ni treba obleči nepremočljivih oblačil.

Babica in dedek sta v nedeljo praznovala rojstna dneva. Babica je letos dopolnila 80 let, dedek pa lani, ampak zaradi koronavirusa se nismo mogli družiti in mu nazdraviti. Zato smo imeli tokrat na družinskem kosilu dvojno veselje. Smo zelo velika družina in lepo nas je bilo videti vse skupaj na kupu. Super smo se imeli. Imela sem priložnost videti sestrične in bratrance, ki so bili včasih tako majhni, zdaj pa so že povsem odrasli. Nisem jih videla že dolgo, saj se vedno, ko obiščemo njihove starše, oni potepajo naokrog. Želijo nadoknaditi zamujene zabave, tako da sem bila res vesela, ker sem lahko spet poklepetala z njimi. Žal pa so naša druženja zaradi Ceneta časovno omejena. Bili smo sicer dolgo v gostilni, a sva želela z Nejcem ostati še, toda morala sva se prilagoditi najinemu sinu in smo odšli prej kot ostali. Bil je že zelo utrujen, vendar na praznovanju ni želel zaspati. Preveč mu je bilo zanimivo dogajanje okrog njega. Tudi nečakinja Neža nikakor ni želela zaspati, na koncu jo je ''zmanjkalo'' v naročju. Drugače sem pa tudi tokrat ves čas letala za njim. Nenehno sem morala paziti, kaj želi dati v usta. Presrečna sem, ker imam super starše, ki se zelo radi ukvarjajo z njim, da so mi tudi tokrat priskočili na pomoč. Priznam - tortico sva z Nejcem pojedla sede. Hihihi ...  

Z Nejcem sva si vzela večer zase in sva si v škofjeloškem kinu ogledala film Pr'Hostar 2‰. Na Ceneta sta pazila tast in tašča oz. sta ga morala uspavati. Midva sva ga že oblekla v pižamo, tudi večerjal je že. Ko sva ob 20.30, ko se je film končal, pogledala na kamero, sva videla, da še ni zaspal, sva nemudoma odšla domov (pijača po kinu je odpadla). Pravzaprav se to zadnje čase pogosto dogaja. Popije mleko po steklenički, zaspi in se zelo hitro zbudi. In potem nikakor noče zaspati nazaj. Tast in tašča sta nama še rekla, da je jokal. Sploh ne vem, kaj ga te dni muči. Pomislila sem celo, da je težava v spalni vreči. V njej spi zato, ker se veliko premetava in ne želim, da je ponoči odkrit. Zdaj ga bom samo pokrivala. Srčno upam, da bodo večeri in noči mirnejše oz. da se ne bo zbujal tako pogosto.

Vesela sem bila, ker je ob premiku ure začel hoditi spat med 19. in 20. uro in ne med 20. in 21. uro, tako kot je poleti, ko je bil dan daljši. Upala sem, da bo tako zjutraj prej pokonci, saj je prej dan. Hm, ampak še zdaj me skrbi, ker se to nekako zamika ... Po 17. uri pa je že tema in sploh ne vem, kaj vse bi lahko počela takrat skupaj. Ponavadi sva bila lahko zunaj, ampak na popoldanskih ''vozičkarskih'' sprehodih zdaj joka, ker ga je strah teme. Verjetno se bo navadil ... Verjetno je to le še eno obdobje, ki bo minilo ...

Fotografija: Pexels