Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Začel se je praznični december. V Pirničah nas vsako leto tradicionalno obiščejo Miklavž in parklji. V Škofji Loki nimajo tega običajo, zato smo se takoj, ko je Nejc prišel iz službe, 5. decembra odpravili k mojim staršem. Na domu so nas obiskali tako Miklavž kot tudi parklji in angelčki. Neža se je že drugič srečala z njimi, Cene pa prvič. No, res je, da je bila Neža lani stara le nekaj mesecev in se dogajanja okrog sebe ni zavedala. Letos sta dobila posebni darili in se tudi fotografirala z dobrim možem. No, Neža je spustila nekaj solzic, medtem ko je Cene vse začudeno opazoval. Nato smo odšli še k tetam in babici po darila. Takšno navado ohranjamo že leta. Domov smo se vrnili s polnim prtljažnikom daril. Res nisem pričakovala, da bomo dobili toliko presenečenj. Še posebej so se potrudile tete. Ne kupujejo več daril za odrasle, ampak le za Ceneta in Nežo. Resnično sem jim hvaležna. Nisem vedela, da jima nameravajo karkoli kupiti. Če bi bila seznanjena s tem, bi jih zagotovo opozorila, naj ne kupujejo igrač. Raje bi videla, da bi denar zapravile za plenice, vlažilne robčke ipd. Nočem, da te moje besede zvenijo nehvaležno. Resnično sem ganjena, ampak Cene ima že toliko igrač, da bom morala sorodnike in prijatelje januarja, ko bo praznoval eno leto, opomniti, da mu jih ne podarijo. Vsega ima že sedaj preveč, dejansko pa ga ne zanimajo toliko. Mogoče bo še v prihodnosti pokazal interes za igrače ...

Za nami je zelo naporen teden. Zelo malo smo spali. Zraslo mu je že pet zobov, šesti pa bo počasi pokukal na plan. Oh ... zelo naporno obdobje je tudi pri hranjenju. Ponoči je želel ves čas jesti oz. piti po steklenički, kajti le tako se je umiril. Na banjanju sem govorila z drugo mamico, ki ima deset dni starejšega sina od Ceneta. Zaupala mi je, da ga ona več ne hrani ponoči in ga je od tega odvadila. Posredovala mi je članek, v katerem piše, kako dojenčka odvaditi od dojenja in stekleničke. Nejcu sem tudi predstavila tematiko tega prispevka. Osrednja nit v njem je, da se mamica umakne iz sobe in sta očka ter otrok sama celo noč. Očka ga pomiri tako, da mu ponudi vodo ali čaj. Tako sem naslednji dve noči spala na sedežni. Če sem iskrena, mi je to godilo. Imava zelo udobno sedežno. Prejšnje noči sem resnično zelo slabo spala. Nejc je bil prehlajen in je smrčal, Cene je ves čas jokal, tarnal in želel jesti, zato mi je zelo ustrezalo, da sem odšla iz spalnice. Končno sem se malce naspala. Dve noči je Cene jokal po 15 minut, nato sta zaspala nazaj. Tretjo noč, ko bi moralo biti že boljše, pa je jokal od treh do petih zjutraj. Poslušala sem iz dnevne sobe in se spraševala, ali naj pomagam Nejcu ali ne. Nato me je sam prosil, da ga zamenjam, ker je bil nemočen. Ob petih sem mu dala po steklenički piti mleko in smo končno zaspali.

Seveda so me vsi karali: ''Zakaj to počneš?! Saj se bo sam odvadil ... Sam ti bo povedal, ko bo imel dovolj.'' Ampak jaz vseeno mislim, da bi mi bilo brez tega lažje. Otroci, ko se odvadijo od stekleničke, ponoči samo naredijo nekaj požirkov čaja, da se odžejajo, in zaspijo nazaj. Menim, da tako tudi lažje prespijo celo noč, ker se ne zbujajo zaradi lakote. Otroci potrebujejo približno tri dni, odrasli pa 21 dni, da osvojimo novo navado. Res sem prebrala zanimiv članek ...

No, odločila sem se, da poskusim še jaz enkrat. Nejca sem pustila spati, ker je bilo med tednom in je zjutraj moral v službo. Zvečer je Cene težje zaspal, ker smo bili pred tem na obisku pri prijateljih in je bil še zelo živahen v postelji. Oči je zatisnil šele ob 21.30, ampak je spal potem neprekinjeno do 7.30. No, ob 5. uri sem zaslišala tarnanje in sem ga samo prestavila k nama v posteljo z namenom, da bo zjutraj spal dlje. Ne vem, ali je to bila noč, ki bo štela kot izjema, ali pa je pomagala tehnika odvajanja. Prejela sem tudi sestrin klic, v katerem me je kregala, zakaj to počnem. Težko se je zagovarjati, ampak mislim, da je to najboljše za našo družino. Star bo eno leto in rada bi, da je noč počitek za vse. Za otroka, očka in mamico. Iz dneva v dan imam več obveznosti, zato želim imeti energijo čez dan. Verjetno je to tako kot pri dojenju ... Nekateri otroci se en dva tri odstavijo, drugi se dojijo več let.

Teden je zaznamoval tudi zaključek banjanja. Pridružil se nam je tudi Nejc, saj so bili očki tudi lepo povabljeni. Super smo se imeli. Vaditeljica naju je pohvalila, ker Cene veliko skače v vodo in v njej zelo uživa. Izpostavila je, da Ceneta ni strah vode, ker sem tudi jaz suverena v njej. Odločila sem se, da se bova udeležila tudi nadaljevalnega tečaja, ki se začne januarja. Upam samo, da točno ob tisti uri ne bom imela študijskih obveznosti na fakulteti. Udeležiti se moram še predavanj treh predmetov. Srčno upam, da se urniki ne bodo prekrivali. Uf ...

Fotografija: Pexels