Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju.
Z Nežo sva se v ponedeljek dogovorili, da greva s Cenetom in Jonom v igralnico. Super je bilo, kajti midva je še do sedaj nisva obiskala. Medtem ko sta se Cene in Jon igrala, sva midve klepetali.
Spet je bil Cene prehlajen, zato sva dvakrat obiskala solno sobo. Imela sem občutek, da mu to pomaga. Odločila sem se, da bova v solno sobo hodila vsaj enkrat tedensko do konca zime. Raje vložim finančna sredstva v to, kot da se nenehno sooča s prehladom.
V četrtek sta k meni prišli Špela in Urška. Nejc je delal, zato sem ju povabila kar domov. Ugotovila sem, da mi je veliko lažje biti s Cenetom v domačem okolju kot v gostilni ali restavraciji, ker ima tu na voljo igrače. Tam bi samo tekala za njim in se jima ne bi mogla posvetiti. Klepetale in klepetale smo ... Privoščile smo si tudi kozarček vina, ki smo ga kupile na vinski poti. Zvečer je Ceneta uspavala Špela. To je bila preizkušnja ... Hihihi ... Spoznala sem, da ji ga bom lahko kakšen večer zaupala. Nato smo igrale družabne igre. Preživele smo resnično zelo lep večer.
Nejc je imel službeno božično večerjo. Povabljene smo bile tudi partnerice. Občutek, da sem lahko na šla nekam brez dojenčka, je bil čudovit. Za Ceneta je skrbela tašča.
Drugače je bil vikend v celoti praznično obarvan. V soboto smo imeli pri mojih starših božično kosilo. Včasih smo imeli večerjo, ampak ker sta Cene in Neža še majhna, smo se prilagodili njima. Moja mami je pripravila odlično kosilo z večhodnim menijem. Sledilo je odpiranje daril. V naši družini je priljubljen ''skriti Božiček''. Že oktobra je vsak izmed nas izžrebal osebo za obdarovanje. Drugače pa je pri nas glavni mož, ki nosi darila, Miklavž. Potem smo se mi odpeljali še na obisk k Nejčevi babici. Tam smo se ustavili le za kratek čas, saj nas je naslednji dan čakalo ponovno druženje z njo. Zbrali smo se pri Nejčevih starših na kosilu, nato smo se skupaj sprehajali po okrašenem z lučkami Arbretumu Volčji Potok. Tašča se je odločila, da nam namesto daril podari raje doživetje. Super darilo si je zamislila! Preživeli smo skupaj dragoceni čas in se veliko pogovarjali.
Obenem sem te dni tudi pakirala za smučanje v Avstriji. Komaj sem čakala, saj že dve leti nisem bila na belih strminah.
Fotografija: Pexels