Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V tem tednu je Cene začel hoditi v vrtec. V ponedeljek je bil še praznik, tako  da sva z uvajanjem začela v torek. Sledili so štirje dnevi uvajanja. Obiskovati je začel zasebni vrtec, ker prostega mesta v javnem ni bilo. Princip uvajanja se malce razlikuje v primerjavi z javnim vrtcem, kar mi je resnično ustrezalo. Tako sva v torek in sredo odšla tja samo za 45 minut. Prvi dan sva bila v igralnici z vzgojiteljico Andrejo, drugi dan pa z vzgojiteljico Marijo. V tem času so ostali otroci en dan odšli na sprehod, drugi dan pa, ker je bilo slabo vreme, na teraso. Njihov princip uvajanja temelji na tem, da otrok najprej spozna prostor in vzgojiteljico, potem se mu priključijo še ostali otroci. Cene ni imel nikakršnih težav. Pogovarjala sem se z vzgojiteljicama, povedala sem jima, kakšne so njegove navade glede spanja, hranjenja itd. Spoznala sem tudi, kakšni sta vzgojiteljici. Cene je medtem kobacal, si ogledoval igrače, raziskoval, malce razmetaval ...

Tretji dan sem ga pustila 45 minut samega. Mene sta poslali na kavico. Prosili sta, naj ne čakam v avtomobilu ali garderobi, ker otrok čuti, da je mama v bližini. Izkoristila sem čas in odšla v trgovino. 45 minut je en dva tri minilo. Ko sem prišla nazaj, sem slišala skozi vrata, kako se je Cene jokal. Stisnilo me je pri srcu, ampak vzgojiteljica ga je zelo pohvalila. Dejala je, da je sledil temu, kar so počeli. Kobacal je do vzgojiteljic in s tem pokazal, da ve, da se lahko na njiju obrne. Jokal je zato, ker so jedli malico in se mu je malo zaletelo.

V petek, ko sem ga predala vzgojiteljici, ni jokal. V vrtcu je ostal dve uri. Ko sem prišla ponj in odprla vrata, me je takoj zagledal in začel jokati. Takrat so vsi lepo sedeli za mizami. Ujela sem jih med malico s slinčki okrog vratu. Tudi tisti dan ga je tudi zelo pohvalila.

Bila sem edina mamica, ki je prejšnji teden uvajala otroka v vrtec. Nisem imela občutka, kako so vrtec sprejeli drugi otroci. Mislila sem, da počnem nekaj narobe. Mislila sem, da nekaj ni ustrezno. Ampak vzgojiteljica me je potolažila, da poteka vse v redu. Da je to, kar se dogaja, čisto normalno. Cene je prišel v novo okolje, do sedaj je bil navezan samo name, na Nejca in ostale družinske člane, ki jih je poznal od rojstva. Vzgojiteljica je dejala, da je jokal zaradi jeze, ker mu nekaj ni bilo všeč. In znal se je že umiriti, tudi onidve sta ga uspeli zamotiti. Res pa je, da mu zajtrki niso najbolje teknili. Ni pojedel zelo veliko. Ampak mi je zaupala, da so že imeli primer, da otrok tudi 14 dni ni ničesar jedel. Tako sem bila malce pomirjena ... Cene je vsaj kos kruha pojedel ...   

Mislim, da se bo ta teden, če bo zdrav in bo lahko hodil ves čas v vrtec, počasi že navadil. Vzgojiteljica me je opozorila, da se bo zdaj bolj ''obešal'' po meni ... In to se je res zgodilo ... Nikakor ne želi biti pri drugih, ves čas želi biti samo v mojem naročju. Nenehno želi biti ob meni. No, pravzaprav je logično ... Novi ljudje, novi obrazi, nova rutina, novo okolje ... Pri tako majhnih otrocih je zagotovo še težje. Ampak v sebi gojim upanje, da bo to kmalu prebrodil. Vem, da so vsi otroci na začetku med uvajanjam v vrtec jokali in spremembe niso takoj sprejeli. Enako je tudi pri Cenetu.  

Drugače pa moji dnevi niso posvečeni pisanju magistrske naloge. Te dni sem imela veliko drugih opravkov. Četudi je šel Cene za dve uri v vrtec, mi je čas zelo hitro minil. Urejala sem še določene zadeve za poroko. V soboto sva kupila obleko še za Nejca. Ko bo Cene že spal v vrtcu, bom imela dovolj časa tudi za pisanje magistrske naloge in opravljanje prakse. Dnevi minevajo in imam občutek, da bo en dva tri konec študijskega leta ...  

Fotografija: Pexels