Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

Ta teden je bil zelo čustevno obarvan. Imela sem nihanja. En dan sem bila zelo pozitivno naravnana, drugi dan ne.  Pogosto sem bila s Cenetom sama, ker je Nejc veliko delal, nekatere dni tudi od jutra do mraka. Tako mi je bilo na trenutke zelo naporno, čeprav je Cene zelo priden dojenček. Poslušala sem različne zgodbe drugih mamic in porajalo se mi je vprašanje, kako bi jaz sploh zmogla, če bi bila v njihovi koži. Ampak vseeno je prišel tudi tisti dan, ko sem res potrebovala pomoč svoje mame. Želela sem čez dan spočiti, medtem ko bi ona pazila na Ceneta. Priznam, včasih mi je zmanjkalo tudi energije za najin ''vozičkarski'' sprehod. No, to se je zgodilo ravno tisti dan, ko so se moja sestra Nika, sestra Maruša, svak Luka, nečakinja Neža in sestrična Jerca vračali iz Dubaja. Ja, prav ste prebrali. Moja nečakinja Neža je odpotovala v Dubaj že pri petih mesecih. Tako je mala popotnica bila v mestu, kjer jaz še nisem bila. Zelo sem ljubosumna, hihihi. Ampak potovanje in dogajanje tam je odlično sprejela. Tam je celo bolje spala kot doma. Po fotografijah sodeč je zeloooo uživala. No, da se vrnem nazaj na izhodiščno tematiko ... Mami in oči sta bila zadolžena, da gresta na letališče po njih. Ker jih je bilo veliko, sta bila nujna dva avtomobila. In preden sta se odpravila, sem jaz izkoristila mamin prosti čas. S Cenetom sva se zapeljala k njima. Mami je učiteljica in je imela počitnice, zato mi je lahko priskočila na pomoč. Na hitro sem vse pripravila za Ceneta in med vožnjo do tja sem ves čas jokala. Tudi potem sem še nekaj časa jokala v objemu svoje mame in se na glas spraševala: ''Ali sem res tako slaba mamica?'' Na koncu sem ugotovila, da sem še vedno pod vplivom hormonskih nihanj. Ni minilo dolgo, odkar sem rodila. Mislila sem, da bom lahko od prvega dne zelo aktivna, čeprav so mi vsi odgovorili, da si moram vzeti čas tudi za počitek. Prvih šest tednov bi morala misliti tudi nase, ampak jaz kot majhna perfekcionistka sem želela, da je vse popolno. Niti si nisem dovolila počivati. Napaka! Vse skupaj je prišlo za mano. Mami je rešila moj dan. Poslušala me je, mi svetovala in mi še skuhala kosilo. Tudi Ceneta je odpeljala na sprehod in se z njim veliko ukvarjala. In na glas lahko priznam, da sem si tisti dan vzela čas zase. Počivala sem. Ničesar nisem počela. Toda to ne pomeni, da sem slaba mamica. Nisem.

Pri Cenetu se je že začel pojavljati spontani nasmeh. Ugotovil je, da ima glas in prav prijetno ga je poslušati, ko spušča posebne zvoke. Nenehno spremlja, kaj se dogaja okrog njega, kaj je v njegovi bližini. Še posebej je pozoren na igrače v črno-beli barvi. Veliko se v svojem jeziku pogovarja z živalicami, ki visijo z glasbenega vrtiljaka, nameščenega nad igralno podlogo. Le-ta je super, ker ga lahko nanjo varno odložim in si medtem, ko se on zamoti z živalicami, v miru zjutraj skuham kavo. Ker, ko je naspan, sit in previt, je zelo srečen, če leži v svojem gugalniku ali na igralni podlogi ter ima možnost opazovanja stvari okrog sebe.  

Prvič je bil tudi maškara. Prek spleta sem kupila zelo ugoden kostum za dojenčka. Z Nejcem nisva nikomur razkrila, v kaj bova našemila Ceneta. Vsi se najbolj spomnijo, ko je bil Nejc kot deček za pusta kokoška (ali petelin). Takrat je govoril, da je 'kokolin'. Zato je bil Cenetov prvi kustum piščanček. Bil je 'zapakiran' v nekakšno rumeno vrečo z rokavi. Kostum je bil ustrezne velikosti. Tako 'luštkan' je bil. Na glavo sem mu poveznila čepico. V soboto sva najinega piščančka najprej pokazala Nejčevim staršem, popoldne na kosilu pa še v Pirničah mojim staršem. S sestrično Nežo sta 'pozirala' pred fotografskimi objektivi. Ja, Cene je večino 'fotoshootinga' prespal. Nežo so našemili v polžka, ker se trenutno veliko slini zaradi izraščanja zobkov. Hihihi ... Skratka, doma smo imeli mini živalski vrt. Vsi smo se nasmejali, bila zeloooo simpatična. To so trenutki, ki si jih bomo zapomnili za vedno. Verjetno si bo Cene nekega dne, ko bo gledal fotografije, mislil: ''Mami, kaj vse si ti delala z mano?!''     

Photo by Sarah Chai from Pexels