Uporabne vsebine

Eva, ki je za Okrogle trebuščke pisala nosečniški dnevnik po tednih, je postala mamica. Prvič! V naročje je dobila sinka. Tedensko bomo še naprej spremljali njene dnevniške zapise. Prepričani smo, da nam bo razkrila veliko zanimivih materinskih doživljajev. Z nami bo delila Cenetov prvi nasmeh, prvi zobek, prve besede ... Pokukali bomo v Evin vsakdanjik in jo spremljali na ''vozičkarskih'' potepanjih, pregledih pri pediatru, ob dojenju, previjanju, kopanju, igri, hranjenju, oblačenju dojenčka ... Dvignili bomo zastor in se pridružili njenemu družinskemu življenju. 

V 9. tednu sva se s Cenetom udeležila gibalno razvojnih uric v Kranju. O njih mi je pripovedovala sestra Nika, ki jih navdušeno obiskuje s hčerko Nežo. Tudi prijateljica Sara je pohvalila urice, tako da sva poskusila še midva. Že pediatrinja je opazila, da je Cene malce ''zategnjen'' na levo stran, zato morava z Nejcem pravilno rokovati z njim. In te gibalno razvojne urice mu bodo samo še dodatno koristile. No, pa tudi meni, ker se bom naučila pravilnega ''baby handlinga''. Pravzaprav sem ugotovila, da mamice napačno rokujemo z dojenčkom. Zakaj? V porodnišnici nas namreč naučijo ''baby handlinga'', ki je primeren za novorojenčke, in sicer prve štiri tedne. In vse smo izvajale še naprej ta ''baby handling'', čeprav so naši otročki stari že dva meseca. Resnično z dojenčki nismo rokovale pravilno, ker smo jim ves čas podpirale glavo, dejansko pa se na ta način nikoli ne bi naučili pravilno držati glave. Tako da bova zdaj en mesec, vsak četrtek, obiskovala te gibalno razvojne urice, na katerih se bom jaz učila, kako pravilno dvigniti dojenčka, ga odložiti, kako ga pravilno namestiti v varnostnem sedežu ... Vaditeljica nas je podučila, kakšne vaje lahko izvajamo pri dojenčku tudi doma.

Zato zdaj s Cenetom vsako jutro telovadiva. Zbudi se dobre volje, zato lahko ta čas dobro izkoristim in narediva vse vaje, ki sva se jih naučila na gibalno razvojnih uricah. To je zame dragocen čas, ker ga preživljava skupaj. Zraven si zavrtiva kakšno otroško pesmico ali pa mu jo zapojem. Včasih mu povem ali preberem pravljico. Zelo se odziva na glasove in dogajanje, ki ga vidi okrog sebe. Njegovi nasmeški so prečudoviti! Ne gre samo za spontane nasmehe, ampak se smeji že namensko meni, Nejcu ali komu drugemu, ko ga zazna. Če ga malce požgečkam, izzovem nasmešek. Res je ''žgečkljiv'' fantek.   

Drugače še veliko spi. Včasih se z vozičkom odpraviva na daljši sprehod, kdaj pa kdaj se nama pridruži še moja prijateljica in si privoščim kavico. Na zraku, med ljudmi, v bučnem okolju, odlično spi. Recept za spečega dojenčka: svež zrak, svež zrak, svež zrak. Ko Nejc opravlja kakšna manjša popravila okrog hiše ali vrtnari, je Cene v vozičku ob njem in lepo spi. Če zraven še kaj ropota, je njegov spanec še slajši.  

V tem tednu je pri nas doma razsajala trebušna viroza.Vsi člani Nejčeve družine so bruhali, bolel jih je trebuh in seveda sem se nalezla tudi jaz. Kar nekaj dni sem poležavala v postelji. Bolele so me noge, bruhala sem, imela sem prebavne motnje in nisem bila sposobna skrbeti za Ceneta, zato je Nejc ostal doma ter ni šel v službo. Strah me je tudi bilo, da se bo Cene okužil. Vem, da je pri takšnih boleznih treba biti pozoren, da dojenček ne dehidrira. Nejc je resnično v tem obdobju prevzel vso skrb zanj. Bila sem vesela, da se hrani po steklenički in ni odvisen od mene. Tako sta Cene in Nejc edina ostala zdrava. Počasi sem okrevala tudi jaz ... Izvedela sem, da je v Škofji Loki marsikoga trebušna viroza položila v posteljo. Uf, še dobro, da se Cene ni okužil.

V soboto smo praznovali rojstni dan Cenetovega dedka, mojega očeta. Že zjutraj smo mu prek videoklica zapeli pesmico Vse najboljše, popoldne pa smo ga obiskali v Pirničah, kjer smo uživali na skupnem družinskem kosilu, povrh pa smo se posladkali še z odlično torto. Dedku vnuk in vnukinja zelo veliko pomenita, zato je bil zelo vesel, da smo njegov posebni dan preživeli skupaj.  

Photo by Polina Tankilevitch from Pexels