Zelo pomembno je, da se zavedate, kako ključna je prava izbira živil za razvoj, rast in zdravje otroka, ki ga nosite pod srcem. Odrecite se slabim razvadam in se prehranjujte uravnoteženo in raznoliko, izberite živila, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini. V tokratnem prispevku se bomo osredotočili na pomembnost uživanja mleka in mlečnih izdelkov.
Med nosečnostjo z uravnoteženo prehrano poskrbite za svoje in otrokovo zdravje. Ne velja pravilo, da morate sedaj jesti za dva, temveč da jeste od trikrat do petkrat dnevno in obroke enakomerno razporedite čez dan. Pripravljajte si obroke doma in kupujte lokalno pridelana živila. Izogibajte se slabim razvadam. Držite se načel prehranske piramide, ki vključuje pet glavnih skupin živil, ki se morajo znajti na vašem krožniku. To so: škrobna živila (kruh, žita, žitni izdelki, krompir, kaše); sadje in zelenjava; mleko in mlečni izdelki; meso, ribe in zamenjave; živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnujejo, da si z uživanjem živil iz vseh skupin zagotovite zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi, potrebnih za normalno delovanje telesa, vzdrževanje zdravja ter rast in razvoj otroka v času nosečnosti.
Mleko in mlečni izdelki v prehrani
Na vašem vsakdanjem jedilniku je koristno, da se znajdejo mleko, sir, jogurt, skuta, kefir, sirotka ali pinjenec.
Zakaj je dobro uživati mleko in mlečne izdelke?
Mleko in mlečni izdelki spadajo med osnovna živila v naši prehrani. So odličen vir beljkovin, maščob, mlečnih sladkorjev, mineralov, kalcija in vitaminov B12, A, K, E ter D.
Kalcij je pomemben pri gradnji kosti, ohranjanju kostne gostote, pravilnem delovanju mišic, strjevanju krvi, prevajanju živčnih signalov, normalnem sproščanju energije pri presnovi in delovanju prebavnih encimov, specializaciji celic ... Pravzaprav naj bi z uživanjem mleka in mlečnih pokrili kar med 45 in 70 odstotkov dnevnega vnosa kalcija. En deciliter mleka, ali 15 dag trdega sira, ali 30 dag mehkega sira vsebuje približno 120 mg kalcija. Siri vsebujejo lahko tudi več kot 100 mg kalcija na 100 g, vendar je to odvisno od vrste sira.
Vitamin A je zelo pomemben vitamin za normalno rast, razvoj celic in tkiv, obrambni sistem, delovanje vida, presnovo železa, graditev in delovanje kože in sluznic ... Potrebe po vitaminu A se med nosečnostjo povečajo, predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Priporočeni dnevni vnos vitamina A za nosečnico je 1100 μg. V enem decilitru mleka je približno 40 μg.
Vitamin D igra pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob, delovanju obrambnega sistema, delovanju tankega črevesja, da lahko absorbira kalcij in fosor iz živil, in delovanju mišic. Dnevno potrebuje človek 20 µg vitamina D. Pomanjkanje tega vitamina lahko vodi k večjemu tveganju za nosečniško sladkorno bolezen, preeklampsijo, zastoj rasti ploda, prezgodnjemu porodu in različnim boleznim v otroštvu (okužbam dihal). Strokovnjaki NIJZ svetujejo, da vsak dan zaužijete 8 dl mleka, jogurta, kislega mleka ali 12 žlic skute.
Beljakovine, ki se nahajajo v mleku in mlečnih izdelkih, delujejo antikancerogeno, antimikrobno, znižujejo krvni tlak in holesterol, vplivajo na delovanje obrambnega sistema in prebavo. Potreba po beljakovinah se med nosečnostjo poveča. Po priporočilih Svetovne Zdravstvene organizacije naj bi se povečal vnos v prvem trimesečju za dodatnih 0,7 g dnevno, v drugem za 0,9 g dnevno, v tretjem pa za 31,2 g dnevno. Dnevno naj bi potemtakem zaužili od 1,2 do 1,5 g beljakovin na kg telesne teže dnevno, vendar je to odvisno od tega, kako aktivna je nosečnica. Pri tistih, ki se športno udejstvujejo, se potreba po beljakovinah poveča. Zelo pomembno je, da jih zaužijete ravno prav, saj s tem vplivate na novorojenčevo telesno težo, telesno sestavo, obseg glave in njegovo zdravje v prihodnje.
Koliko mlečnih izdelkov je priporočljivo zaužiti dnevno?
Strokovnjaki z NIJZ svetujejo, da uživate mleko in mlečne izdelke z manj maščob. Dnevno naj bi zaužili od dve do štiri enote. Kot ena enota štejejo: ena skodelica mleka, kislega mleka ali jogurta (2 dl), tri velike žlice skute (okrog 5 dag), rezina manj mastnega sira (do 30 odstotkov maščobe v suhi snovi; okrog 2,5 dag). Večji vnos mleka in mlečnih izdelkov se odsvetuje.
Zakladnica pomembnih hranil v mleku in mlečnih izdelkih
V Lazah pri Logatcu deluje prva ekološka mlekarna v Sloveniji. Družinska mlekarna Krepko je s pridelavo tradicionalnega kefirja iz pravih kefirjevih zrn pričela že leta1992. Mlekarna Krepko je edina mlekarna v EU, ki kefir pripravlja po tradicionalnem postopku. Njihovi mlečni izdelki so bili že večkrat nagrajeni.
Bio maslo 1. vrste je izdelano iz pasterizirane bio smetane, ki je posneta iz slovenskega ekološkega in nehomogeniziranega mleka. Dodana mu je kefirjeva kultura, kar mu daje edinstven okus. Je izrazito rumene barve. Več informacij si preberite na povezavi.
Bio mleko vsebuje 87,5 odstotka vode in 12,5 odstotka suhe snovi, v kateri so mlečne maščobe, beljakovine, mlečni sladkor in minerali kalcij, fosfor in kalij, ter vitamini A, D, E, K in vitamini B kompleksa. Zelo pomembni so za uravnoteženo telesno rast, razvoj in delovanje, zdrave in močne kosti, krepitev odpornosti, zmanjševanje utrujenosti, ohranjanje dobrega vida in zagotavljanje zadostne energije itd. Več informacij si preberite na povezavi.
Bio jogurt Krepki suhec, z 3,2 % mlečne maščobe je pripravljen iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega, posnetega in nehomogeniziranega mleka. Nastane, ko mleko s pomočjo jogurtove kulture, fermentira v jogurt. Vsebuje tradicionalni kefir, kar mu podari osvežilen okus. Več informacij si preberite na povezavi.
Bio kislo mleko je izdelano iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka, poleg mezofilnih kultur mu je dodan še tradicionalni kefir Krepko. Je čvrsto kislo mleko, kot ga pripravljajo na planšarijah.
Bio kisla smetana je pridobljena iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka.
Bio skuta je narejena iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Prepoznate jo po beli do rumeni barvi, je značilno rahlo grudičasta in je rahlo kislega in polnega okusa z aromatičnim vonjem. Več informacij si preberite na povezavi.
Bio pinjenec nastane pri procesu priprave masla iz smetane. Vsebuje zelo malo maščob, veliko lecitina, vitamine A, C, D, E, K ter kalcij, magnezij in kalij. Pinjenec je hranilni napitek prijetnega in osvežujočega okusa, je biološko visoko vredno živilo. Dobrodošel je, če vas pesti utrujenost. Več informacij si preberite na povezavi.
Bio sir Krpan je poltrdi sir, ki je izdelan iz slovenskega ekološkega, pasteriziranega in nehomogeniziranega mleka. Nastane, ko mleko s pomočjo kulture sirijo.
Bio sirotka je stranski produkt, ki nastane pri predelavi mleka v sir. Je odlična pijača, ki rehidrira in organizmu zagotovi potrebne beljakovine. Več informacij si preberite na povezavi.
Kefirji Krepko so pripravljeni iz pravih kefirjevih zrn in po postopku, ki ga poznajo kavkaška ljudstva že tisočletja. Imajo penasto, šampanjcu podobno strukturo in vsebujejo več kot 30 probiotičnih kultur. Kefirje odlikujejo pozitivni učinki na zdravje, in sicer pomagajo uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistem, izboljšajo prebavo, oljašajo vnos kalcija, zvišajo odpornost, imajo antimikrobni učinek, preprečujejo okužbe, izboljšajo odziv organizma na zdravila, imajo antioksidacijske lastnosti, ki zavirajo procese staranja in skleroye in znižujejo raven holesterola. V kefirju je prava zakladnica v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K), vitaminov B-kompleksa in mineralov (kalcija, magnezija in fosforja). Več informacij si preberite na povezavi.
Zajtrk za okrogli trebušček
Sestavine
150 g nepasirane Krepko BIO skute
1 breskev ali 1 jabolko
3 suhe slive
sok ½ limone
1 žlica domačega medu
1 ščepec cimeta
Priprava
Nepasirano Krepko BIO skuto stresete v manjšo skledo ali globok krožnik. Breskev ali jabolko in suhe slive narežete na manjše koščke in jih umešate v skuto. Prelijete z limoninim sokom, primešate eno žlico medu in potresete s cimetom. Dober tek!
Veste, kakšna je razlika med jogurtom, kislim mlekom in kefirjem? Informacije dobite na povezavi.
Avtor: N. K.
Fotografija: iStockPhoto