Uporabne vsebine

Čas nosečnosti je za vsako žensko posebno obdobje. Pozornost preide od občutenja zunanjih na notranje dejavnike in prebudi se zavedanje, da nismo več odgovorni le zase, pač pa tudi za majceno bitje, ki raste znotraj nas. Če ne prej, se v tem času začnemo spraševati, ali dovolj skrbimo, da bo naš otrok na svet prišel zdrav in močan.

Dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje, je več, tako v skupini psiholoških in socialnih kot tudi fizioloških, med katere sodi tudi zdrava prehrana.

Nosečnost je čas, ko se žensko telo spreminja. Spremenijo se prehranske potrebe in nemalokrat tudi okus. Nenadoma nam paše nekaj, česar morda prej sploh nismo jedli, ali pa začnemo določeno hrano zavračati. Prav je, da nosečnica posluša svoje telo in mu sledi.

V času nosečnosti se prehranske potrebe povečajo predvsem po tistih hranilnih snoveh, ki delujejo kot gradniki telesa. To so na primer beljakovine, kalcij, železo, folna kislina … To ne pomeni, da morajo nosečnice jesti količinsko in kalorično za dva. Pomeni pa, da moramo poskrbeti za večji vnos vseh tistih mikro hranil, ki jih nosečnica in prihajajoči dojenček potrebujeta.

Vprašanje pa je, kako se najbolj enostavno, brez da bi morali sedaj preštudirati cel kup literature, orientirati glede prehrane.

Nekaj nasvetov, ki sicer veljajo že ves čas, je še pomembneje upoštevati v času nosečnosti in tudi dojenja. To so:

1. Uživajmo čim bolj naravno pridelana živila

V želji po večjem pridelku in manj ročnega dela se je razvilo sodobno intenzivno kmetijstvo, ki pri pridelavi hrane uporablja veliko zaščitnih snovi, ki jih s skupnim imenom označujemo pesticidi, in povečala se je uporaba mineralnih gnojil. Če določene snovi, npr. »strup za insekte«, kot so insekticidi, morda človeku v manjših količinah res ne škodujejo, jih pa zagotovo tudi ne prištevamo med snovi, ki so koristne za naše zdravje.

Zato je priporočljivo, da posežemo po ekološko pridelanih živilih, če nimamo možnosti domače pridelave. Zavedati se namreč moramo, da se določene snovi v našem telesu sčasoma akumulirajo. Tudi če morda v določeni količini za nosečnico kot odraslega človeka niso škodljive, pa je v nas bitje, ki je zelo nežno in zanj mejne vrednosti niso določene (kot so denimo določene pri otroški prehrani in formulah). Govorimo torej o paradoksu, ko je pravilnik za otroško prehrano zelo strog, v času pred rojstvom pa nimamo »pravilnika«, ki bi ščitil še nerojenega otroka. Priporočljivo torej je, da nosečnica posega po domači, ekološki ali celo po biodinamični metodi pridelani hrani. Res je nekoliko dražja, a vrednosti zdravja v evrih ne gre ocenjevati.

2. Uživajmo polnovredna živila

Prečiščena živila, katerim je odvzet del ali celo večji del naravnih sestavin, na naše telo delujejo povsem drugače kot živilo, kot ga je ustvarila narava. S prečiščevanjem (rafinirana olja, sladkor, moka, poliran riž ...) odvzemamo živilu pomembne snovi, ki jih vsebuje zato, da se lahko v našem telesu ustrezno presnovi. Tako iz našega telesa ne črpa pomembnih snovi za svojo presnovo, pač pa jih prinese seboj ali pa jih k našim zalogam celo doda.

Nosečnica naj se torej izogiba vsemu, kar je prečiščeno. Uživajte živilo v celoti, z vsemi deli, ki so užitni. To pomeni, da na primer ne lupimo jabolk, saj s tem odstranimo veliko vlaknin in pomembnih snovi, ki se nahajajo tik pod lupino. Tudi krompirja ne lupimo, skuhajmo ga v lupini in ga olupimo šele, ko je kuhan, saj takšen ne bo zakisal našega telesa. Pojejmo torej sadje in zelenjavo v celoti, z vsemi užitnimi deli. Ne zavedamo se, da je denimo tudi zelenje korenja užitno in da vsebuje bistveno več fito snovi kot sam koren. V korenih in gomoljih rastline namreč shranjujejo zalogo hrane v obliki škrobov, a večina mineralov, vitaminov in zelo pomemben klorofil, se nahaja v zelenem delu rastline. Tako užijmo tudi mehke sveže liste rdeče pese, korenja, repe …

3. Poskrbimo za zdravje našega črevesja

Pogosta težava v času nosečnosti je tudi zaprtje. Pri tej težavi si lahko pomagamo tako, da uživamo veliko vlaknin (listnata zelenjava, žitni otrobi, lanena semena) in kot že rečeno živilo v celoti. Ne prečiščujmo, ampak ohranimo vlaknine, saj bomo z njimi poskrbeli tako za bolj stabilen krvni sladkor kot tudi za našo črevesno floro. Vlaknine namreč delujejo kot prebiotiki, ki so hrana za koristne bakterije v našem prebavnem traktu.

Kot že znano, imajo fermentirana živila zelo ugoden vpliv na naš mikrobiom. Najbolj znani so fermentirani mlečni izdelki, kot sta npr. jogurt in kefir, manj pa zelenjavne jedi, razen kislega zelja in repe. Veliko zelenjave lahko fermentiramo, jo na tak način konzerviramo in hkrati obogatimo tako v okusu kot tudi v biološki razpoložljivosti hranil. To pomeni, da naše telo hranilne snovi iz fermentirane hrane še lažje izkoristi, kot sicer. Fermentirana živila poskrbijo tudi za našo črevesno mikrofloro, kjer je sedež imunskega sistema.

4. Zdravi hitri obroki in prigrizki

Vse lepo in prav, a kaj ko največkrat nimamo časa vzgajati rastline, jih nabirati in potem še pripravljati tako, da bodo naši obroki zdravi in polnovredni. Na srečo obstajajo tudi zdrave bližnjice. Doma si lahko pripravimo obroke, ki jih nesemo tudi seboj na delo, tam samo pogrejemo in tako užijemo topel in zdrav obrok, ali pa so hitro kosilo, ko se utrujeni vrnemo domov. Nekaj idej, kako hitro pripraviti polnovreden in okusen obrok:

- Testenine iz stročnic s pestom iz divjih rastlin

Za pripravo potrebujemo:

- 8 dag testenin iz stročnic (leča, grah, fižol)

- 1 veliko žlico zelenjavnega namaza iz divjih rastlin

- 3 velike žlice smetane (prave ali rastlinske, npr. ovsene)

V slanem kropu 2 minuti kuhamo testenine. Medtem na ponvici malo pogrejemo smetano, odstavimo in vmešamo veliko žlico namaza. Po okusu posolimo in dodamo odcejene vroče testenine z malo vode. Premešamo in jed je pripravljena.

Poleg postrežemo še skledo solate po želji in odlično kosilo je nared. 

Preprosta, okusna in zdrava malica!

- Enostavna enolončnica

Korenje, por, grah, blitva ali druga zelenjava po okusu in razpoložljivosti. Očistimo, narežemo in skuhamo. Za zgostitev lahko dodamo rdečo lečo, ovsene kosmiče ali krompir. Začinimo z žličko začimbne mešanice Biogetta po okusu. Taka enostavna jed je tako hitro pripravljena iz surovin, ki so nam pri roki, začinjanje pa olajša že pripravljena zelenjava s soljo, ki vsebuje le ekološko pridelano svežo zelenjavo in morsko sol, brez dodanih ojačevalcev okusa in konzervansov.

- Rižota z mesom in zelenjavo

Za pripravo potrebujemo:

- 1 čebulo, nekaj zelenjave (grah, por, korenje, paprika …)

- piščančji file

- rjavi riž

Na čebuli popečemo na koščke narezan piščančji file. Ko porumeni, dodamo zelenjavo in riž ter zalijemo z vodo, da se jed kuha. Za izboljšanje okusa dodamo žličko Biogetta začimbne mešanice s kurkumo in skuhamo do mehkega.

- Hladna malica

Ko nimamo časa pripravljati tople jedi ali nimamo možnosti jedi pogrevati, si lahko privoščimo hladen obrok.

Potrebujemo:

- polnovreden kruh ali koruzni, riževi vaflji

- naravno fermentirani namaz iz divjih rastlin

Po želji dodamo še košček sira ali sirni namaz ter svežo papriko ali paradižnik.

Le malo truda je treba, da poskrbite zase in za svojega še nerojenega otroka.

Želimo vam zdravo nosečnost in veliko veselja ob vašem naraščaju.

Avtor: mag. Iva Verbnik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije

Prispevek je nastal v sodelovanju z Biogetta.si.

Prva fotografija: Depositphotos

Druga fotografija: Biogetta