Uporabne vsebine

Svetovni teden dojenja v nekaterih državah poteka v prvem tedni avgusta, v drugih pa prvi teden oktobra. Letošnji poteka pod geslom ''Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo''.

Dojenje

Definicija dojenja se glasi: dojenje pomeni naravno hranjenje dojenčka z materinim mlekom, pri čemer dojenček sesa mleko iz materine dojke. Gre za najbolj naravno in optimalno obliko hranjenja, ki mu prinaša koristi za nadaljnji razvoj in rast.

''Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo.''

Od 1. do 7. avgusta 2022 poteka svetovni teden dojenja pod geslom ''Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo.'' Ob tej priložnosti je Klavdija Slapar, diplomirana babica, IBCLC svetovalka za dojenje, magistra zakonskih in družinskih študij, stažistka zakonske in družinske terapije in ustanoviteljica Ataleye, poudarila, da je pomembno, od kod črpamo informacije in kdo nas podpira. ''Velikokrat se v praksi vidi, da še vedno kroži več napačnih informacij in nasvetov tako znotraj stroke kot pri laičnih svetovalcih. Zato kadarkoli ste v dvomih poiščite drugo mnenje in najdite v svojem okolju ljudi, ki vas bodo na vaši poti podprli. Dojenje ne bi smelo biti naporno in biti kot neka velika znanost. Dojenje pa zahteva od nas veliko zaupanja v naše telo, kar nekaj veščin in uspešnega komuniciranja z dojenčkom. Zato ne biti zahtevni do sebe, če dojenje ni steklo kot ste pričakovali. Za to sta včasih potrebna čas in prava podpora.''

Številne verodostojne nasvete je Klavdija Slapar zbrala v prispevkih. Vabljeni k branju, izvedeli boste tudi najpogostejše neresnice o dojenju. Dobili boste odgovore, ali dojenje boli, kako pogosto pristavljati otroka na dojko, ali poteka dojenje pri vseh mamah enako ...

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje so izpostavili besede dr. Zalke Drglin, da si v Sloveniji prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. ''Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okolijskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.''

Na spletni strani UNICEF-a so postavili v ospredje izjavo prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat. , IBCLC svetovalke, ki pravi, da nam letošnji moto narekuje, kako naj pomagamo materam, da bodo uspešneje dojile. Razložila je, zakaj je dojenje tako pomembno: ''Materam in doječim otrokom nudi izjemno korist. Korist za njihovo zdravje, pa tudi za boljše navezovanje med otrokom in materjo. Ni pa dojenje nekaj samoumevnega. Če so v preteklih tisočletjih matere izvedele o dojenju preko svojih mater, babic in se je ta veščina prenašala iz roda v rod, so sedaj dostikrat osamljene pri tem opravilu in se srečujejo s težavami pri dojenju. Zato je zelo pomembno, da doječi materi nudimo podporo, da jo opogumimo in da ji predvsem nudimo pomoč, ko naleti na težave.

V Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja, ki deluje pri Slovenski fundaciji za UNICEF se že več kot 25 let trudimo, da bi materam pomagali, da bi uspešno dojile. Lotili smo se več projektov, ki imajo za cilj predvsem izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki so v stiku z materami in dojenčki. Tako imamo Novorojencem prijazne porodnišnice (NPP), 12 jih je v Sloveniji in imamo Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU), ki jih je 5. Začeli smo s projekti Dojenju prijazni neonatalni oddelek (DPNO) in Dojenju prijazna mesta (DPM), v katerega so se sedaj vključila štiri mesta in upamo, da bomo s temi projekti lahko še nadaljevali. S tem bomo dosegli cilj, da podpiramo dojenje tudi v okoljih, v katerih se giblje mati z dojenčkom. Če si ženska želi podojiti svojega otroka zunaj svojega doma in ji je nerodno dojiti v javnosti, ji omogočimo prostorčke, kamor se lahko zateče in v miru doji. Samo ona izdeluje hrano za svojega otroka. Nobena druga hrana na svetu ni primernejša za njenega otroka.

Narava je za prve mesece človeškega življenja naredila materino mleko za prvo hrano in zato je zelo pomembno, da vsaj prvih 6 mesecev izključno doji in potem nadaljuje z dojenjem do dveh let starosti otroka ob drugi družinski hrani. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in večina pediatričnih organizacij se strinja, da je nekje med 2. –3. letom pravi čas za odstavljane od dojenja. Te ugotovitve so povezane s sestavo ženskega mleka, ki se spreminja glede na starost otroka in vsebuje sestavine, ki jih otrok v tisti starosti potrebuje za svoj optimalni razvoj in za svoje zdravje.''

Podpora očeta pri dojenju

Na NIJZ so se ob letošnjem tednu dojenja osredotočili na pomen očetove podpore dojenju. Irena Krotec, dr. med., spec. javnega zdravja, IBCLC svetovalka za dojenje, v prispevku razlaga, da lahko očetje oziroma partnerji doječih mater k uspešnemu dojenju konkretno pripomorejo: z informiranostjo o dojenju, razumevanjem pogostejših težav pri dojenju, čustveno podporo doječi materi, praktično pomočjo in podporo doječi materi, na primer: pomagajo pri nameščanju matere in otroka v različne (ustrezne) položaje za dojenje, pomagajo doječi materi med samim dojenjem, da bi ji bilo udobno, prinesejo kozarec vode in podobno, sodelujejo pri skrbi za dom in gospodinjstvo, pri negi otroka in skrbi zanj. ''Ko gre za dojenje, je naloga očeta predvsem skrbeti za doječo mamo, da bo lahko kar se da dobro dojila svojega otroka. Pri tem naj bi spoštoval osnovne potrebe doječe matere po primerni prehrani, spanju, negi, telesni aktivnosti, času zase … Ker dojenje zahteva veliko telesne bližine med mamo in otrokom, je zaželeno tudi, da partner doječe matere upošteva njene želje glede dotikov. Pri nekaterih ženskah, ki niso vajene veliko telesnega stika, lahko pride do prezasičenosti z dotiki. Partner lahko doječi materi olajša tudi druženje in tako zmanjša morebiten občutek osamljenosti,'' pojasnjuje.  

Dodaja: ker naj bi polno dojen otrok svojo mamo spremljal povsod, kjer je le mogoče, lahko oče pomembno olajša dojenje v javnosti. ''Partnerko lahko pri tem podpre, jo zaščiti pred neželenimi pogledi in komentarji, jo varuje pred nemirom, razburjenjem, zahtevnimi obiski, skratka pred vsem, kar bi lahko nanjo ter posledično na dojenje in otroka vplivalo slabo.''

Nadaljuje, da lahko oče pripomore k razbremenitvi doječe matere tudi tako, da sodeluje pri negi otroka in pri skrbi za starejše otroke ter pri gospodinjskih opravilih. ''Bolj ko bo oče vključen v nego otroka in skrb zanj, močnejša bo vez med njima. Vez s svojim otrokom lahko oče gradi na številne načine, nobenega razloga ni, da bi jo moral ustvarjati s hranjenjem po steklenički. Za starša, ki ne doji, obstaja veliko drugih načinov povezovanja s svojim otrokom. Oče lahko dojenčka okopa, ga preobleče, mu zamenja pleničko, ga nosi, masira, mu nudi tesen telesen stik in crkljanje, se z dojenčkom igra, se pogovarja z njim, ga tolaži …'' Več informacij je zbranih na povezavi.

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede dojenja

Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu in ga izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti. Po tem mesecu se mu začne uvajati gosta hrana, ob nadaljevanju z dojenjem. Svetujejo dojenje do dveh ali več let. Slovenske mame večinoma začnejo novorojenčka dojiti in več kot polovica se jih doji še po šestem mesecu starosti. Vida Fajdiga Turk je povzela rezultate raziskave SI.Menu 2017/18: ''V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeležno v raziskavi, pa je bilo 26 mesecev.''

Dojenje v porodnišnici Postojna

Partner Okroglih trebuščkov, dolgoletnih srečanj za nosečnice, je tudi porodnišnica Postojna, kjer tudi spodbujajo in priporočajo dojenje. Izpostavljajo prednosti dojenja za otroka in mame, le v izjemno redkih primerih dojenje odsvetujejo (zaradi bolezni ali zdravil mame ali otroka), po predhodnem razgovoru s pediatrom in ginekologom. Pri dojenju so materam v veliko pomoč njihove izkušene medicinske sestre, na katere se lahko kadarkoli obrnejo za pomoč.

''V optimalnih pogojih se novorojenček podoji že v prvi uri po porodu, kasneje pa tako pogosto, kot sam želi.  V prvih 24 urah po rojstvu novorojenček včasih še bruha plodovnico, ki se je je napil med porodom,  ali je utrujen od poroda, zato ga dojite takrat, ko se zbudi in izrazi željo po dojenju. Vse naslednje dni pa priporočajo redno dojenje na dve do tri ure (maksimalno na štiri ure), vsakokrat približno 10-15 minut na vsako dojko,'' predlagajo. In pojasnjujejo, da na ta način s stimulacijo omogočite, da bo tretji dan po rojstvu nastala večja količina mleka. Takrat svetujejo tudi tehtanje podoja (pred in po podoju). Zavedati se morate, da novorojenčki v prvih dneh življenja normalno izgubijo 5-10 odstotkov svoje teže. V porodnišnici Postojna, če je izguba telesne teže večja od 10 odstotkov, otroci prejmejo dodatek mlečne formule po steklenički, dokler količina materinega mleka ne zadostuje za ustrezno pridobivanje telesne teže.

Vir: NIJZ, Porodnišnica Postojna, Wikipedija, UNICEF

Prva fotografija: Pexels